Uporaba laserske tehnologije v dermatologiji

Laserji so naprave, ki sevajo ozek usmerjen snop svetlobe visoke energije ene same valovne dolžine.  LASER  je okrajšava za Light  Amplification by Stimulated Emission of Radiation.

Ker se svetlobna energija zbira v majhni točki v koži in drugih  tkivih, se razvije zelo visoka energija v tkivih,  kar lahko povzroči zelo hude in trajne posledice ob nepravilni uporabi in neustreznih indikacijah, zato laserske posege lahko opravljajo le zdravniki.

Med laiki se  nepravilno uporablja termin laser za večino terapevstkih in kozmetičnih  naprav, ki sevajo svetlobno energijo. V zadnjih letih se je na tržišču pojavilo precej naprav z IPL tehnologijo. IPL je okrajšava za Intensive  Pulsed  Light oz. slovensko intenzivna pulzirajoča svetloba. Za razliko od laserjev IPL naprave sevajo širši snop svetlobe širšega spektra valovnih dolžin v področju infrardečega spektra  vidne svetlobe, nižjih energij, zato so tudi potencialni stranski učinki manjši, prav tako tudi terapevtska učinkovitost. IPL torej ni LASER temveč laserski tehnologiji podobna tehnologija. IPL tehnologijo zato lahko uporabljajo tudi nezdravniki , napr. kozmetiki in laiki. Vsekakor pa je potrebna previdnost tudi pri uporabi IPL naprav. Prav tako pri uporabi IPL naprav lahko nastanejo opekline, še posebej, če je koža porjavela in pigmentne lise ter hipopigmentacije.

IPL tehnologija se uporablja predvsem za odstranjevanje prekomerne poraščenosti kože in manj za pomlajevanje kože obraza.

Laserje v grobem delimo na ablativne in neablativne laserje. Pri ablativnih laserjih se svetlobni žarek absorbira v molekulah vode v  koži in drugih tkivih in tako povzroči poškodbo celice.  Ablativni laserji se v dermatologiji  uporabljajo predvsem za pomlajevanje in odstranjevanje globljih gub kože, saj z ablativnimi laserji odstranimo  plasti kože različne debeline. Prav tako lahko odstranimo nekatere benigne kožne tumorozne spremembe in nekatere pigmentne spremembe.

Ablativni laserji se uporabljajo tudi za zmanjšanje vidnosti  brazgotin, predvsem drobnih atrofičnih brazgotin po aknah.

Čas okrevanja po posegu je daljši kot pri neablativnih laserjih, približno 2-3 tedne in tudi možnost neželjenih posledic je večja.

Neželjene posledice so ob strokovni uporabi redke. Lahko pride do okužb, nastanka pigmentnih lis in hipopigmentacij ter redko do brazgotinjenja.

Pogosteje se v dermatologiji uporabljajo neablativni laserji. Svetlobni žarek se absorbira predvsem v kožnem pigmentu melaninu in krvnem pigmentu  hemoglobinu, kar se uporablja v terapevtske namene.

Neablativne laserje uspešno uporabljamo pri trajnem odstranjevanju dlak. Učinkujejo le na lasne mešičke v fazi rasti las, t.i.anageni fazi, saj se takrat zarodne celice najhitreje delijo in tudi koncentracija melanina je največja, zato je potrebno več posegov  v razmaku 3-4 tedne za želeni učinek.  Absorbirana svetloba se pretvori v toplotno energijo in tako uniči lasni mešiček oz. folikel. Najlažje se odstranijo temne in debele dlake, precej težje svetlejše in tanjše. Sive, zelo svetle in rdeče dlake se zelo težko odstranijo, saj ne vsebujejo zadostno količino melanina. V primeru prekomerne poraščenosti kože je potrebno tudi  izključiti hormonske vzroke povečane rasti dlak.

Prav tako ne sme biti okolišnja koža porjavela, saj bi  se svetlobni žarek absorbiral v melaninu v koži in bi prišlo do nastanka opeklin. Temnejša je koža, večja je verjetnost nastanka opeklin.

Neablativni laserji se uspešno uporabljajo tudi za odstranjevanje drobnih  razširjenih žilic in žilnih tumorjev. Svetlobni žarek se absorbira v krvnem pigmentu hemoglobinu in povzroči zlepljenje žilne stene, ki se kasneje absorbira. Poseg je praktično neboleč, bolnik občuti lahko zbadanje in manjše pekoče bolečine. Po posegu je koža lahko rahlo pordela in vneta, kar preprečimo s hlajenjem s hladilnimi vrečkami  in nanašanjem hladilnih gelov takoj po posegu ( napr. gela z aloe vero). Takoj po posegu se oseba lahko vrne v vsakodnevne aktivnosti. Potrebna  je stroga zaščita pred UV žarki v sončni svetlobi vsaj še tri tedne po posegu.

Omenjeni laserski posegi se najpogosteje uporabljajo za odstranjevanje drobnih razširjenih žilic na obrazu  in rozaceje ter manjših krčnih žil na spodnjih okončinah, s premerom do največ 4 mm. V primeru odstranjevanja krčnih žil se svetuje tudi uporaba kompresijskih nogavic.

Neablativni laserji se uspešno uporabljajo tudi za neinvazivno pomlajevanje kože. Povzročajo termične poškodbe dermisa in s tem spodbudijo reparativne mehanizme v koži. Stimulirajo delovanje fibroblastov in s tem tvorbo novega kolagena in elastina. Za optimalen učinek je običajno potrebnih 3-6 posegov v razmaku 2-4 tedne. Proces obnove kože se nato  nadaljuje v koži še 6- 12 mesecev po zadnjem posegu.

Stranskih učinkov ob strokovni uporabi neablativnih  laserjev za pomlajevanje kože  praktično ni, le prehodna pordelost in oteklina  kože ter  pekoči občutki. Koža lahko tudi srbi. Oseba se lahko vrne v vsakodnevne aktivnosti takoj po posegu, zato spada pomlajevanje kože  z neablativnimi laserji med t. i. lunch time metode pomlajevanja.

Učinkovitost neablativnih laserjev se preiskuša v praksi tudi za druge indikacije v dermatologiji, napr za zdravljenje vnetnih aken in glivičnih okužb nohtov.

Poleg kirurških metod so laserjih z določeno valovno dolžino tudi učinkovit način odstranjevanja tetovaž.

Laserskih posegov se ne sme opravljati na koži, ki je vneta iz kakršnihkoli vzrokov in v primeru okužb. Če ima oseba pogosto herpetične okužbe, se ji dan  pred posegom predpiše protivirusno zdravilo, še posebej, če se poseg opravlja na obrazu.

Laserskih posegov ne opravljamo, če ima oseba nerealna pričakovanja in če je bila pred posegom izpostavljena UV žarkom v sončni svetlobi ali solariju.

Posebna previdnost je potrebna pri posegih na obrazu, če je bil opravljen permanentni make up, saj se laserski žarek lahko absorbira v pigmentih permanentnega make up-a in se le-ta odstrani. Ob posegih na koži s piercingom lahko pride do opeklin.

Če oseba uživa zdravila, ki povzročajo fotosenzitivnost, ne opravljamo laserskih posegov. Med fotosenzitivna zdravila spadajo retinoidi ( zdravila za zdravljenje aken), antibiotiki iz skupine tetraciklinov, nekateri antidepresivi,nekateri citostatiki in antihistaminiki. Odsvetuje se tudi uživanje zdravilnih pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko.

Laserskih posegov se ne opravlja tudi pri osebah, ki so preobčutljive na sončno svetlobo  (imajo »alergijo na sonce«), prebolevajo težje okužbe ali sistemske bolezni veziva( napr. lupus).

Laserskih posegov ne opravljamo v nosečnosti. Previdnost je potrebna tudi pri osebah z večjim številom znamenj, še posebej atipičnih znamenj.

Laserski posegi ne povzročajo kožnega raka, saj je valovna dolžina laserjev in IPL naprav večinoma znotraj  infrardečega  spektra vidne svetlobe,  kancerogenezo pa stimulirajo UVB in UVA žarki.

Če koža ni poškodovana, se lahko nanese lahen make up po laserskem posegu.

Preden laiki uporabijo IPL naprave, se svetuje posvet z zdravnikom.

Laserska tehnologija je torej  vse bolj uporabljena metoda v dermatologiji. Študije in izkušnje pri delu z bolniki bodo verjetno v prihodnosti pokazale nove možnosti zdravljenja s svetlobno energijo, ki je učinkovita metoda zdravljenja z malo neželjenimi učinki, če je uporabljena strokovno in ob ustreznih indikacijah.

Piše: Mateja Lisjak, dr.med., specialistka dermatovenerologije