Zimski športi in nega kože

piše: Mateja Lisjak,dr.med.specialistka dermatovenerologije

Marsikdo med nami se že veseli sprostitve in druženja s prijatelji  ob športnih aktivnostih na snegu kot so smučanje in tek na smučeh. Pogumnejši se  bodo odpravili v visokogorje na turno smučanje in se prepustili tišini in lepotam narave.

Povsem samoumevno je, da moramo pred začetkom smučarske sezone poskrbeti za splošno telesno pripravljenost z redno telesno vadbo in ustrezno prehrano.

Na primerno zaščito in nega kože , našega največjega organa pogosto športniki  pozabijo.

Mraz in veter kožo močno izsušita, saj pospešujeta transepidermalno izhlapevanje vode iz globljih tkiv našega telesa. Kožo pred prekomerno izsušitvijo  varuje zaščitna dvoslojna lipidna plast,ki jo sestavljajo pretežno ceramidi, fosfolipidi in trigliceridi in obdaja celice povrhnjice kot malta opeko. Koža je pozimi  običajno bolj izsušena  že zaradi centralnega ogrevanja prostorov.

Suha koža peče,srbi in se drobno lušči. Je tudi bolj občutljiva za vplive iz okolice in okužbe. Lahko se tudi vname in pojavijo se ostro omejene,rdečkaste lise-t.i. zimski dermatitis (dermatitis hiemalis).

Za zaščito in nego kože med zimskimi aktivnostmi se priporočajo mastne kreme in mazila,ki obnovijo dvoslojno zaščitno plast v povrhnjici in s tem preprečijo prekomerno izhlapevanje vode iz kože,katerim so lahko dodane različne vlažilne snovi,ki vežejo vodo iz okolja, napr.ureja ali hijaluronska kislina.  V lekarnah je na voljo velika izbira omenjenih negovalnih in zaščitnih  krem. Svetuje se,da se jih nanese na odkrite predele kože(predvsem obraz in roke) pred aktivnostjo. Odsvetujejo se lahke negovalne kreme na vodni podlagi,saj zaradi izhlapevanja vodne komponente še dodatno izsušujejo kožo.

Uživati je potrebno dovolj tekočine.  Priporočliva je tudi hrana,ki vsebuje nenasičene maščobne kisline(olivno olje)  ter vitamine A(korenje,buče),C(citrusi,kivi) in E(orehi),ki ugodno vplivajo na obnovo kože.

Poskrbeti je potrebno tudi za ustnice,da se ne izsušijo in razpokajo  ter  vnamejo. Za zaščito in nego ustnic zadošča običajen vazelin.

Še posebej skrbno morajo poskrbeti za zaščito kože pozimi osebe, ki imajo atopični dermatitis,kjer je kožna bariera podedovano okvarjena  in osebe, ki imajo  katerokoli drugo kožno obolenje.

Odsvetujejo se agresivna mila in sredstva za tuširanje,ki kožo še dodatno izsušujejo. Svetujejo se mila z dodatki olj in oljne kopeli.

Pri športnih aktivnostih na snegu je zelo pomembna tudi ustrezna zaščita pred UV žarki,ki lahko povzročajo opekline ali trajnejše posledice na koži. Dokazano je,da so UV žarki najpomembnejši zunanji  dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka. Povzročajo tudi prekomerno staranje kože. UV sevanje namreč poškoduje dedni zapis in ostale celične strukture.

Kot sončnih žarkov pozimi je sicer majhen,vendar se do 85% sončnih žarkov odbije od belih površin. Ob kratkotrajnem izpostavljanju sončnim žarkom sicer naša koža ne bo opečena,vendar bodo škodljivi  vplivi UV žarkov na naši koži vidni čez nekaj let.

Občutljivost kože za UV poškodbe je odvisna od fototipa kože oz. naše pigmentiranosti kože. Najbolj občutljivi so svetlopolti in rdečelasi ljudje  s sončnimi pegami(t.i.keltski tip kože) ter svetlolase,svetlopolte osebe s svetlimi  očmi.

V lekarnah je na voljo precej UV zaščitnih sredstev v obliki krem, losjonov in pršil. Športniki bodo verjetno izbrali pršila,saj se enakomerno porazdelijo po koži in se ne lepijo na dlake in oblačila.  V sredogorju in visokogorju se svetuje uporaba zaščitnih sredstev s faktorjem 50 ali 50+,da je zaščita res zadovoljiva.

Zaščitna sredstva vsebujejo lahko kemične filtre,ki UV žarke absorbirajo in jih pretvorijo v toploto ali fizikalne filtre v obliki drobnih mineralnih delcev(napr.cinkov ali titanijev oksid),ki napravijo na koži tanek film in odbijajo UV žarke. Zaščitna sredstva,ki  vsebujejo le fizikalne filtre so običajno nekoliko težje mazljiva in lahko puščajo belo sled na koži,vendar ne povzročajo alergij in so priporočliva v primerih občutljive kože.

Ustrezna zaščitna sredstva morajo vsebovati zaščito pred UVB žarki( označeno s SPF) in UVA žarki(označeno z PFA).

Zaščitna sredstva je potrebno nanesti na nepokrite predele kože pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom. Ponovno jih je potrebno nanesti vsake dve uri izpostavljanja UV žarkom,saj se kemični  filtri izčrpajo.

V praksi se je pokazalo,da se običajno ne nanese dovolj zaščitnega sredstva na nos,uhlje in vrat,zato se neredko na teh predelih pojavijo sončne opekline in kasneje v življenju aktinične keratoze,ki predstavljajo začetno obliko ploščatoceličnega raka kože, omejenega le na povrhnjico. Aktinične keratoze  so vidne na koži kot sivo rumenkaste luske na pordeli okolišnji koži.

Zelo pomembna je tudi ustrezna  zaščita ustnic ob aktivnostih na snegu v sončnem vremenu. Zaradi prevelike količine UV žarkov se lahko vnamejo(aktinični helitis),razpokajo,pojavijo se lahko mehurji in kasneje tudi ploščatocelični rak.  Sumljiva je vsaka zatrdlina in ranica,ki se ne zaceli.

Kožo obraza in vratu zaščitimo tudi z ustreznimi pokrivali. Pokrivala dobro zaščitijo tudi plešasto lasišče.

Zaradi  UV sevanja so pogostejši tudi izbruhi herpetičnega izpuščaja na usticah. V blažjih primerih bo pomagala krema z aciklovirjem. Svetuje se,da se začne uporabljati že ob prvih pojavih mehurčkov in se  prvi dan nanaša na izpuščaj  vsake 2-4ure.

V visokogorju so v atmosferi prisotni tudi UVC žarki sončnega spektra,ki so zelo dražeči za oči. Lahko povzročijo vnetje očesne veznice(snežna slepota) in v napredovalih  primerih celo trajne posledice,zato je nujna uporaba kvalitetnih zaščitnih očal.

V vlažnem,vetrovnem in hladnem vremenu se neredko pojavijo tudi ozebline in omrzline,predvsem na štrlečih delih kot so nos, uhlji,lica in brada ter prstih rok in nog. Koža je lahko bleda in neobčutljiva ali  rdeče modrikasta in  boleča. V napredovalih primerih  se pojavijo mehurji in odmrtje tkiva,nekroza. Možnost nastanka ozeblin tudi povečajo tesna oblačila,tesne nogavice in  tesna obutev.

V primeru nastanka ozeblin se odsvetuje drgnjenje s snegom in pitje alkoholnih pijač,saj  le-te širijo žile v koži in s tem povečajo oddajanje telesne toplote. Odsvetuje se naglo segrevanje. Svetuje se postopno gretje, napr tople kopeli z vodo med 35 in 40 stopinj C ter topli naptki( napr.čaji) in suha oblačila.

Včasih se ob ogrevanju bolečine v ozeblih predelih povečajo. V teh primerih se svetuje uporaba analgetikov.

Pri nekaterih oseba se  pojavi ob zadrževanju na nizkih temperaturah tudi koprivnica,ki lahko precej srbi. Oseba  ob tem lahko občuti mrazenje in slabše telesno počutje. Svetuje se uživanje antihistaminikov in zadrževanje v toplih prostorih.

Če so rokavice ali nogavice dlje časa mokre,lahko koža pordi in razpoka-nastane t.i. iritativni dermatitis. V tem primeru bo potrebna nekajdnevna uporaba protivnetnih lokalnih sredstev.

Če je obutev pretesna,lahko pride zaradi  pritiska na manjše žile do krvavitev koži in v podnohtju. Nastanejo rdečerjave ali črnikaste lise ,ki po videzu lahko spominjajo na maligni melanom.

Za  krvavitev v podnohtje zaradi pritiska je značilno,da se lisa pomika proti prostemu robu nohta sorazmerno z rastjo nohta. Lisa tudi značilno spreminja barvo. Ob vsakem sumu na možnost nastanka malignega melanoma je potreben takojšen pregled pri zdravniku.

Otiščance lahko odpravimo z mazili,ki jim je dodana salicilna kislina,za običajne žulje zadošča obliž.

V primeru nezračne športne  obutve in vlažnih nogavic se lahko namnožijo glivice,kar se kaže z razpokano,pordelo in luščečo kožo po stopalih. Običajno za zdravljenje zadoščajo lokalni antimikotiki.

Zaradi prekomernega potenja ob športnih aktivnostih,se lahko tudi prekomerno namnoži glivica Malassezia furfur,ki je sicer v manjšem številu  normalno  prisotna na naši koži kot del naše mikrobne flore in ne povzroča težav. V primeru prekomerne razrasti in posledične okužbe se pojavijo značilne rjavkaste lise z drobnim luščenjem,najpogosteje po hrbtu,ramenih,vratu in prsnem košu. Običajno zadošča zdravljenje z lokalnim antimikotikom 3-4 tedne.

Pri zimskih športih na prostem je potrebno še posebej skrbno poskrbeti za otroško kožo,saj le-ta še ni povem razvila vseh obrambnih mehanizmov. Na voljo so različne zaščitne kreme in mazila za otroško kožo v lekarnah.

Tags:

Trackback from your site.

Leave a comment

O NAS

Smo dermatološki center z 18 let izkušnjami, nešteto zadovoljnimi strankami in vrhunskim zdravniškim osebjem. Vabimo vas, da se oglasite pri nas in se naročite za podroben pregled.

KONTAKT

Tbilisijska 59, 1000 Ljubljana

031 701 774

info@medilase.si

www.medilase.si

DELOVNI ČAS

ponedeljek
9:00 - 12:00

torek, četrtek in petek
13:00 - 20:00

DERMATOLOGIJA ob sredah - ostale dni po naročanju