Nega otroške kože pozimi

Piše: Mateja Lisjak, dr.med., specialistka dermatovenerologije

Pozimi je ustrezna zaščita in nega otroške kože še posebno pomembna. Mraz,veter in centralno ogrevanje prostorov močno izsušujejo kožo. Suha koža je občutljivejša za zunanje dražljaje in okužbe.

Koža dojenčkov in majhnih otrok je nežna, tanka in še ni povsem razvita,zato se tudi potek kožnih bolezni razlikuje od poteka kožnih bolezni pri odraslih.

Pri zdravljenju kožnih težav dojenčkov in majhnih otrok moramo biti pazljivi,ker se učinkovine,ki jih nanašamo na kožo, hitreje vpijejo skozi kožo in lahko povzročajo sistemske stranke učinke z vplivom na celoten organizem.

Za ustrezno vlažnost in odpornost kože je pomembna nepoškodovana dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici,ki obdaja poroženele celice povrhnjice(korneocite)kot malta opeko. Če je oslabljena zaradi dedne nagnjenosti ali prepogostega umivanja s preveč agresivnimi mili in neustrezne nege, se poveča transepidermalno izhlapevanje vode in koža postane suha ter občutljivejša za vplive okolja in okužbe.

Suha koža neredko srbi in se drobno lušči. Otrok se ob tem praska.Zaradi slabšega spanjapostane tudi razdražljiv. Če se pridruži vnetje, lahko nastane tako imenovani zimski dermatitis(dermatitis hiemalis).Po izteznih delih zgornjih in spodnjih okončin,redkeje po telesu, se pojavijo ostro omejena žarišča nekoliko pordele,luščeče in razpokane kože.Stanje še poslabša pogosta uporaba tekočih mil ter ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu.

Osnova preventivnega zdravljenja suhe kože in zimskih dermatitisov je vztrajno vsakodnevno obnavljanje kožne pregrade(bariere) z ustreznimi negovalnimi mazili in vlaženje kože.

Pozimi so tudi pogosti izbruhi in poslabšanja atopičnega dermatitisa,ki je vse bolj pogost med populacijo razvitega zahodnega sveta.

Atopični dermatitis je kronična,ponavljajoča se kožna vnetna bolezen, katero spremlja hudo srbenje in se ne prenaša z neposrednim dotikom z osebe na osebo.

Atopija je družinsko nagnjenje k tvorbi protiteles skupine IgE kot odgovor na alergene iz okolja in posledično nastanek astme,senenega nahoda,alergijskega konjuktivitisa in atopičnega dermatitisa.

Možni vzroki za nagel porast atopičnegadermatitisa v zahodnem svetu so najverjetneje vse večja onesnaženost okolja in večja izpostavljenost različnim alergenom in dražečim snovem ter manj imunostimulacije v zgodnjem otroštvu zaradi boljše higiene(manjša izpostavljenost parazitom in mikrobom ipd.).

Raziskave v zadnjih letih so pokazale,da ima poleg dedne nagnjenosti k atopijinajpomembnejšo vlogo pri nastanku atopičnega dermatitisa pomanjkljiva sestava kožne pregrade,zato se tudi pogosteje pojavlja pozimi,ko je zrak v okolju bolj suh. Pri osebah z atopičnim dermatitisom je motena sinteza beljakovine filagrin,ki je pomemben sestavni del rožene ovojnice korneocitov, ter pomanjkljiva sinteza ceramidov,pomembnih lipidov v dvoslojni lipidni ovojnici rožene plasti epidermisa.

Tako je olajšan vdor alergenom,mikrobom in drugim dražečim snovem iz okolja v kožo. Prav tako je povečano transepidermalno izhlapevanje vode iz globljih plasti kože in podkožja,zato je koža suha,srbeča in se lušči. Koža atopikov je bolj sprejemljiva za virusne,bakterijske in glivične okužbe,ki tudi običajno potekajo v hujših oblikah.

Pri približno desetih odstotkih bolnikov ne ugotovimo alergij.

Do prvega leta starosti so sprožilni alergeni v hrani,predvsem kravje mleko,jajca, soja, arašidi,pšenicaidr.Agrumi lahko sprožijo izbruh na nespecifičen način.

Po prvem letu starosti se jim pridružijo inhalacijski alergeni,predvsem pršica v hišnem prahu,mačja dlaka,pasji epitel,pelodi trav,dreves in plevelov,perje idr.

Atopični dermatitis jenajpogostejša kožna bolezen v otroštvu. Prvi izbruh atopičnega dermatitisa se v 50 odstotkih pojavi v prvem letu starosti, predvsem v tretjem mesecu, v 80 odstotkih pa do petega leta starosti. Seveda lahko prvič izbruhne tudi pozneje v mladostni in odrasli dobi.

Izbruh lahko povzroči stik z alergenom,okužba,psihični stres,nespecifično draženje kože z volnenimi ali sintetičnimi oblačili ali preprosto potenje.Izbruh lahko sprožijo ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu.

Izbruhi potekajo specifično v različnih starostnih obdobjih. Lahko so blagi ali pa zelo hudi. Razvijejo se lahko zelo hitro,v nekaj urah. Za vse starosti pa je značilno hudo moteče srbenje,ki moti spanje in vsakodnevne aktivnosti. Značilno je tudi,da je izpuščaj simetrično razporejen po koži.

Pri dojenčkih se okoli tretjega meseca starosti na ličkih pojavijo žarišča pordele,vnete kože,ki rosi. Pozneje se lahko pojavijo tudi bunčice in drobni mehurčki. Spremembe so zelo eksudativne(secernirajoče).Izpuščaj se lahkopozneje razširi na lasišče,iztezne predele zgornjih okončin in trup. Nikoli ni prizadeta koža pod plenicami, v kožnih gubah in popku. Otrok joka in se intenzivno praska,zato so vidne tudi razpraskanine. Če se pojavijo gnojni mehurčki,je to znak dodatne(sekundarne) bakterijske okužbe. Koža celotnega telesa je izrazito suha in drobno luščeča.

V 50 odstotkih težave izzvenijo do tretjega leta starosti.

slika dojenček koža pozimi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pri majhnih otrocih spremembe niso več tako secernirajoče,temveč bolj suhe. Tipično je prizadet hrbtni(dorzalni)predel zapestij,gležnjev,rok in nog ter upogibne(fleksorne)strani komolcev in kolen. Prizadeta so lahko tudi lica,veke in tilnik. Na omenjenih predelih se pojavijo neostro omejena žarišča pordele,vnete,suhe kože z rožnatimi bunčicami,krastami in razpraskaninami.Zaradi praskanja lahko postane koža na teh mestih pozneje zadebeljena s poudarjeno kožno risbo(lihenificirana).

 

otrok koža pozimi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

otrok roke kožaPotek bolezni je nepredvidljiv. Lahko poteka blago in spontano izzveni. Pri pribl 20–30 odstotkih bolnikov bolezen vztraja tudi še po puberteti ali pa preide v astmo oziroma seneni nahod.

Osnova preventivnega zdravljenja atopičnega dermatitisa je vztrajno vsakodnevno obnavljanje kožne pregrade(bariere) z ustreznimi negovalnimi mazili in vlaženje kože. Svetujejo se kopeli (10–20min.),da se povrhnjica navlaži,nato pa je trebaotrokovo kožo v 5–10 minutah namazati z negovalnim mazilom,da se voda obdrži v povrhnjici in obnovijo kožni lipidi. Občasno se svetujejo oljne kopeli,vendar ne, kadar je koža vneta. Na voljo so že pripravljene oljne kopeli,lahko pa vodi dodamo nekaj žličk oljčnega olja.

Preden gre otrok v bazen,jezero ali morje, ga je smiselno namazati zbariernokremo,ki zaščiti kožo.

Koža ne sme biti suha,temveč ves čas voljna in primerno navlažena in namaščena.

Mame so pomemben partner v zdravljenju atopičnega dermatitisa. Pomembno je,da se ugotovi,kaj sproži nastanek izbruhov. Če se posumi na preobčutljivost na hrano,opravimo vbodne teste in pregled krvi na celokupna in specifična IgE protitelesa.

Če se dokaže preobčutljivost na pršico,je treba dosledno upoštevati navodila za odstranitev pršice v hišnem prahu. V primeru preobčutljivosti na živalsko dlako ali perje se je treba izogibati le-temu.

Ob izbruhihin poslabšanjih atopičnega dermatitisa v akutni fazi,ko koža rosi, svetujemo indiferentne obkladke s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo 2–3-krat dnevno,vendar ne več kot za 20 minut.

Zelo vneto kožo zdravimo z lokalnimi pripravki kortikosteroidnih krem nekaj dni. Pri otrocih moramo biti posebno previdni in uporabljamo samo nizkopotentne in zmernopotentnekortikosteroidnekreme zelo kratek čas.

Na vneti koži in le ob kratkotrajni uporabi lokalnih kortikosteroidnih sredstev je strah pred neželenimi stranskimi učinki odveč.

Blage in srednje hude izbruhe zdravimo z lokalnimi imunomodulatorji,ki zmanjšujejo izločanje vnetnih mediatorjev iz T limfocitov in drugih imunskih celic v koži.

Pimekrolimuskremo lahko uporabljamo od tretjega mesece starosti,tacrolimus mazilo pa od drugega leta starosti naprej.

Mažemo ju dvakrat dnevno na vneto kožo, in sicer že ob pojavu prvih znakov poslabšanja na koži. Stranskih učinkov do zdaj niso dokazali. Ob začetku uporabe koža lahko nekoliko peče. Dokazano je,da se ob redni uporabi zmanjša število okužb kože pri atopikih.

Proti srbenju se predpišejo sedativni antihistaminiki v sirupu ali tabletah.

Izogibati se je treba dražečim snovem v okolju,na primer volnenim in sintetičnim oblačilom in cigaretnemu dimu.

Treba je poskrbeti za zadostno vlago v bivalnih prostorih.

V primeru sekundarne okužbe predpišemo lokalni antibiotik,na primer fucidin ali mupirocin.

Če je prizadeta večja površina kože oziroma so pogosta poslabšanja,je potrebna hospitalizacija in sistemsko zdravljenje.

Pri otrocih atopikih, lahko tudi neatopikih, se v zimskem času pogosto pojavi pordela,luščeča in razpokana koža na blazinicah prstov nog in redkeje rok. Razvije se tako imenovana juvenilnapalmoplantarnadermatoza,ki nastane zaradi draženja kože zmokrimi nogavičkami in rokavičkami ali zaradi potenja zaradi nezračne obutve. Najpogosteje se pojavi omenjena težava okoli petega leta starosti, lahko tudi prej ali pozneje.

Pogosto se težave zamenjajo z glivičnim obolenjem stopal,kjer je koža razpokana med prsti in ne na konicah prstov.

Tags:

O NAS

Smo dermatološki center z 18 let izkušnjami, nešteto zadovoljnimi strankami in vrhunskim zdravniškim osebjem. Vabimo vas, da se oglasite pri nas in se naročite za podroben pregled.

KONTAKT

Tbilisijska 59, 1000 Ljubljana

031 701 774

info@medilase.si

www.medilase.si

DELOVNI ČAS

ponedeljek
9:00 - 12:00

torek, četrtek in petek
13:00 - 20:00

DERMATOLOGIJA ob sredah - ostale dni po naročanju