Dermatološki laser – pomembna dejstva

Preden se odločite za lepotni poseg z uporabo laserske tehnologije, se morate dobro pozanimati o strokovni usposobljenosti izvajalca in tipu laserja, ki je za vas najprimernejši.

V zadnjem času je laserska tehnologija postala pomemben pripomoček za odstranjevanje estetskih in dermatoloških sprememb na koži. Dermatološki laser delimo na ablativne, ki režejo ali odstranjujejo nekaj z naše kože, in neablativne, ki delujejo na površini kože in delno prodirajo v globino. “Za odstranjevanje dlačic, žilic in aken uporabljamo dermatološi laser “ razloži Jasna Blaha, dr. med., ki se je ob svoji splošni medicinski praksi uveljavila kot specialistka za delo s sodobnimi nekirurškimi, neablativnimi laserji.

Na prvem mestu sta varnost in strokovnost

Preden se odločimo za laserski poseg odstranjevanja dlačic, žilic in aken se moramo dobro pozanimati h komu se odpravimo, saj gre za visoko tehnološki poseg, zato mora imeti izvajalec za uporabo določenega laserja dokazilo o strokovni usposobljenosti. “Pomembno je dobro poznavanje laserske tehnologije, prav tako se mora izvajalec oziroma zdravnik zavedati vseh posledic, ki jih žarek lahko pusti na telesu. Nepravilno ravnanje je lahko za pacienta kot tudi za zdravnika pri laserskem postopku nevarno, zato mora biti varnost na prvem mestu. Za izvajanje laserskih postopkov je pri nas dovolj medicinska izobrazba in znanje, ki ga izvajalec ob nakupu laserja dobi od drugih zdravnikov. Nikakor ne od prodajalca,” pravi dr. Blaha, ki ugotavlja pomanjkljivosti v zakonodaji glede uporabe visoke tehnologije v kozmetičnih salonih, saj država ni natančno opredelila, kdo se s čim lahko ukvarja.

“Kozmetiki naj bi se ukvarjali z nego zunanje površine kože. Danes kozmetičarke uporabljajo sofisticirane naprave, ki zahtevajo določeno strokovno znanje. Če se ženska na primer odloči za postopek odstranjevanja celulita se mora dobro zavedati vseh učinkov posega, saj lahko prevelik pritisk na maščobno tkivo povzroči vdor maščobe v ožilje, kar lahko pripelje do različnih maščobnih oblik embolije,” opozarja dr. Blaha in svetuje, da naj v primeru, ko nekdo pri svojem delu uporablja lasersko tehnologijo, a s tega področja nima ustreznega znanja, zagotovi vsaj prisotnost zdravnika, ki bo v primeru zapletov vedel, kaj storiti.

Za koga je oziroma ni primeren laserski poseg

Na laserski poseg ne smejo iti ljudje, ki so jemali ali še vedno jemljejo zdravila, ki so visoko fotosenzitivna, saj je v tem primeru tudi sicer nenevarni laserski žarek zaradi večje absorpcije svetlobe za kožo nevaren in lahko povzroči opekline. Posebej pozorni moramo biti na zdravila, ki jih pri dermatologu dobimo za zdravljenje aken (na primer Roakutan), saj se učinek zdravil lahko celo eno leto po prenehanju jemanja ob uporabi laserja posredno povzroči opeklinske reakcije.

Ženskam v času nosečnosti dr. Blaha ne priporoča laserskega posega na ožilju, sicer pa se lahko, v kolikor se dobro počutite, brez problema odločite za odstranjevanje dlak, znamenj, bradavic, saj laserska svetloba ne prodira v kožo dlje kot 0,7 – 0,9 milimetra, kar pomeni, da v nobenem primeru ne more škodovati plodu.

Obstajajo posamezniki, ki so zelo občutljivi na svetlobo in toploto, zato pri njih ob uporabi laserja obstaja tudi možnost takojšnje ali zapoznele alergične reakcije. V tem primeru je potreben posvet pri strokovnjaku, ki je izvedel laserski poseg in ki mu bo lahko dal natančna navodila za zdravljenje.

Kdaj je laserski poseg (ne)učinkovit

Svetovno znani dermatolog James E. Fitzpatrick ločuje med šestimi rasnimi tipi, ki se med seboj ločijo po barvi kože in barvi dlake Laserji ne delujejo pri vseh ljudeh enako, zato so redki laserski sistemi, ki se lahko uporabljajo in učinkujejo tako pri svetlopoltih kot pri temnopoltih ljudeh. V slednjem primeru gre za neodimske laserje, katerih energija se razlikuje od tiste, ki jo uporabljamo izključno pri belopoltih ljudeh. “Največji problem odstranjevanja dlak se pojavlja pri zelo belopoltih ljudeh z zelo svetlo ali rdečo dlako, saj ne pride do močnega efekta privlačnosti med svetlobo in dlako,” razkriva dr. Blaha, ki pravi, da je v tovrstnih primerih potrebnih več tretmajev, a je rezultat v vsakem primeru slabši. Odstranjevanje je najbolj učinkovito v primeru, da imate belo polt in črno dlako.

Če ste zdravi, se z laserskim postopkom dlak znebite za vedno, v primeru bolezni in drugačne hormonske slike, kjer na primer prevladujejo androgeni hormoni, pa se lahko sicer še vedno odstrani relativno visok odstotek dlak, nikoli pa (zaradi spremelnjene hormonske slike) v celoti. Seveda je potrebno laserski postopek odstranjevanja dlak ponoviti približno od šest do desetkrat, saj dokončno dlake lahko odstranimo samo takrat, ko preidejo v visoko anageno fazo, ki se po različnih delih telesa različno pojavlja in je na določenih delih telesa v času odstranjevanja lahko le od 5 do 10 odstotna. Od predela telesa je tudi odvisno, koliko časa mora miniti med enim in drugim tretmajem.

 Bolečina je rahlo prisotna

 Dr. Blaha opozarja, da je pri laserskem posegu vseskozi prisotna bolečina, ki je poleg občutljivost posameznika odvisna od mesta, ki ga lasersko obdelamo, od trenutnega počutja in nenazadnje tudi od ozračja. Še posebej občutljivim tako svetuje, naj pred posegom vzamejo kakšen blagi analgetik. Ko se odpravimo na laserski poseg moramo poskrbeti tudi, da je koža čista, v primeru odstranjevanja dlak je lahko dan ali dva pobrita, vsekakor pa dlake ne smejo biti populjene najmanj štiri tedne pred prihodom.

Nekateri laserski sistemi predpisujejo tudi, da se pred posegom ne smete sončiti, zato so dobro pozanimajte o vrsti laserja. Po posegu, razen tega, da kožo namažemo s hidratantnim mazilom, dr. Blaha svetuje tudi izogibanje soncu in še posebej izredno nevarnim žarkom solarija, kar pa niti ni nujno povezano z uporabo laserja. Pri odstranjevanju dlak z neodimskim laserskim sistemom odločitev za laserski poseg ni pogojena z letnim časom, kar pa ne velja na primer za rubijev laser, zato na tem mestu še enkrat poudarimo, da se pred odločitvijo za laserski poseg dobro posvetujte o tipu laserja in strokovni usposobljenosti izvajalca.

Zimski športi in nega kože

piše: Mateja Lisjak,dr.med.specialistka dermatovenerologije

Marsikdo med nami se že veseli sprostitve in druženja s prijatelji  ob športnih aktivnostih na snegu kot so smučanje in tek na smučeh. Pogumnejši se  bodo odpravili v visokogorje na turno smučanje in se prepustili tišini in lepotam narave.

Povsem samoumevno je, da moramo pred začetkom smučarske sezone poskrbeti za splošno telesno pripravljenost z redno telesno vadbo in ustrezno prehrano.

Na primerno zaščito in nega kože , našega največjega organa pogosto športniki  pozabijo.

Mraz in veter kožo močno izsušita, saj pospešujeta transepidermalno izhlapevanje vode iz globljih tkiv našega telesa. Kožo pred prekomerno izsušitvijo  varuje zaščitna dvoslojna lipidna plast,ki jo sestavljajo pretežno ceramidi, fosfolipidi in trigliceridi in obdaja celice povrhnjice kot malta opeko. Koža je pozimi  običajno bolj izsušena  že zaradi centralnega ogrevanja prostorov.

Suha koža peče,srbi in se drobno lušči. Je tudi bolj občutljiva za vplive iz okolice in okužbe. Lahko se tudi vname in pojavijo se ostro omejene,rdečkaste lise-t.i. zimski dermatitis (dermatitis hiemalis).

Za zaščito in nego kože med zimskimi aktivnostmi se priporočajo mastne kreme in mazila,ki obnovijo dvoslojno zaščitno plast v povrhnjici in s tem preprečijo prekomerno izhlapevanje vode iz kože,katerim so lahko dodane različne vlažilne snovi,ki vežejo vodo iz okolja, napr.ureja ali hijaluronska kislina.  V lekarnah je na voljo velika izbira omenjenih negovalnih in zaščitnih  krem. Svetuje se,da se jih nanese na odkrite predele kože(predvsem obraz in roke) pred aktivnostjo. Odsvetujejo se lahke negovalne kreme na vodni podlagi,saj zaradi izhlapevanja vodne komponente še dodatno izsušujejo kožo.

Uživati je potrebno dovolj tekočine.  Priporočliva je tudi hrana,ki vsebuje nenasičene maščobne kisline(olivno olje)  ter vitamine A(korenje,buče),C(citrusi,kivi) in E(orehi),ki ugodno vplivajo na obnovo kože.

Poskrbeti je potrebno tudi za ustnice,da se ne izsušijo in razpokajo  ter  vnamejo. Za zaščito in nego ustnic zadošča običajen vazelin.

Še posebej skrbno morajo poskrbeti za zaščito kože pozimi osebe, ki imajo atopični dermatitis,kjer je kožna bariera podedovano okvarjena  in osebe, ki imajo  katerokoli drugo kožno obolenje.

Odsvetujejo se agresivna mila in sredstva za tuširanje,ki kožo še dodatno izsušujejo. Svetujejo se mila z dodatki olj in oljne kopeli.

Pri športnih aktivnostih na snegu je zelo pomembna tudi ustrezna zaščita pred UV žarki,ki lahko povzročajo opekline ali trajnejše posledice na koži. Dokazano je,da so UV žarki najpomembnejši zunanji  dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka. Povzročajo tudi prekomerno staranje kože. UV sevanje namreč poškoduje dedni zapis in ostale celične strukture.

Kot sončnih žarkov pozimi je sicer majhen,vendar se do 85% sončnih žarkov odbije od belih površin. Ob kratkotrajnem izpostavljanju sončnim žarkom sicer naša koža ne bo opečena,vendar bodo škodljivi  vplivi UV žarkov na naši koži vidni čez nekaj let.

Občutljivost kože za UV poškodbe je odvisna od fototipa kože oz. naše pigmentiranosti kože. Najbolj občutljivi so svetlopolti in rdečelasi ljudje  s sončnimi pegami(t.i.keltski tip kože) ter svetlolase,svetlopolte osebe s svetlimi  očmi.

V lekarnah je na voljo precej UV zaščitnih sredstev v obliki krem, losjonov in pršil. Športniki bodo verjetno izbrali pršila,saj se enakomerno porazdelijo po koži in se ne lepijo na dlake in oblačila.  V sredogorju in visokogorju se svetuje uporaba zaščitnih sredstev s faktorjem 50 ali 50+,da je zaščita res zadovoljiva.

Zaščitna sredstva vsebujejo lahko kemične filtre,ki UV žarke absorbirajo in jih pretvorijo v toploto ali fizikalne filtre v obliki drobnih mineralnih delcev(napr.cinkov ali titanijev oksid),ki napravijo na koži tanek film in odbijajo UV žarke. Zaščitna sredstva,ki  vsebujejo le fizikalne filtre so običajno nekoliko težje mazljiva in lahko puščajo belo sled na koži,vendar ne povzročajo alergij in so priporočliva v primerih občutljive kože.

Ustrezna zaščitna sredstva morajo vsebovati zaščito pred UVB žarki( označeno s SPF) in UVA žarki(označeno z PFA).

Zaščitna sredstva je potrebno nanesti na nepokrite predele kože pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom. Ponovno jih je potrebno nanesti vsake dve uri izpostavljanja UV žarkom,saj se kemični  filtri izčrpajo.

V praksi se je pokazalo,da se običajno ne nanese dovolj zaščitnega sredstva na nos,uhlje in vrat,zato se neredko na teh predelih pojavijo sončne opekline in kasneje v življenju aktinične keratoze,ki predstavljajo začetno obliko ploščatoceličnega raka kože, omejenega le na povrhnjico. Aktinične keratoze  so vidne na koži kot sivo rumenkaste luske na pordeli okolišnji koži.

Zelo pomembna je tudi ustrezna  zaščita ustnic ob aktivnostih na snegu v sončnem vremenu. Zaradi prevelike količine UV žarkov se lahko vnamejo(aktinični helitis),razpokajo,pojavijo se lahko mehurji in kasneje tudi ploščatocelični rak.  Sumljiva je vsaka zatrdlina in ranica,ki se ne zaceli.

Kožo obraza in vratu zaščitimo tudi z ustreznimi pokrivali. Pokrivala dobro zaščitijo tudi plešasto lasišče.

Zaradi  UV sevanja so pogostejši tudi izbruhi herpetičnega izpuščaja na usticah. V blažjih primerih bo pomagala krema z aciklovirjem. Svetuje se,da se začne uporabljati že ob prvih pojavih mehurčkov in se  prvi dan nanaša na izpuščaj  vsake 2-4ure.

V visokogorju so v atmosferi prisotni tudi UVC žarki sončnega spektra,ki so zelo dražeči za oči. Lahko povzročijo vnetje očesne veznice(snežna slepota) in v napredovalih  primerih celo trajne posledice,zato je nujna uporaba kvalitetnih zaščitnih očal.

V vlažnem,vetrovnem in hladnem vremenu se neredko pojavijo tudi ozebline in omrzline,predvsem na štrlečih delih kot so nos, uhlji,lica in brada ter prstih rok in nog. Koža je lahko bleda in neobčutljiva ali  rdeče modrikasta in  boleča. V napredovalih primerih  se pojavijo mehurji in odmrtje tkiva,nekroza. Možnost nastanka ozeblin tudi povečajo tesna oblačila,tesne nogavice in  tesna obutev.

V primeru nastanka ozeblin se odsvetuje drgnjenje s snegom in pitje alkoholnih pijač,saj  le-te širijo žile v koži in s tem povečajo oddajanje telesne toplote. Odsvetuje se naglo segrevanje. Svetuje se postopno gretje, napr tople kopeli z vodo med 35 in 40 stopinj C ter topli naptki( napr.čaji) in suha oblačila.

Včasih se ob ogrevanju bolečine v ozeblih predelih povečajo. V teh primerih se svetuje uporaba analgetikov.

Pri nekaterih oseba se  pojavi ob zadrževanju na nizkih temperaturah tudi koprivnica,ki lahko precej srbi. Oseba  ob tem lahko občuti mrazenje in slabše telesno počutje. Svetuje se uživanje antihistaminikov in zadrževanje v toplih prostorih.

Če so rokavice ali nogavice dlje časa mokre,lahko koža pordi in razpoka-nastane t.i. iritativni dermatitis. V tem primeru bo potrebna nekajdnevna uporaba protivnetnih lokalnih sredstev.

Če je obutev pretesna,lahko pride zaradi  pritiska na manjše žile do krvavitev koži in v podnohtju. Nastanejo rdečerjave ali črnikaste lise ,ki po videzu lahko spominjajo na maligni melanom.

Za  krvavitev v podnohtje zaradi pritiska je značilno,da se lisa pomika proti prostemu robu nohta sorazmerno z rastjo nohta. Lisa tudi značilno spreminja barvo. Ob vsakem sumu na možnost nastanka malignega melanoma je potreben takojšen pregled pri zdravniku.

Otiščance lahko odpravimo z mazili,ki jim je dodana salicilna kislina,za običajne žulje zadošča obliž.

V primeru nezračne športne  obutve in vlažnih nogavic se lahko namnožijo glivice,kar se kaže z razpokano,pordelo in luščečo kožo po stopalih. Običajno za zdravljenje zadoščajo lokalni antimikotiki.

Zaradi prekomernega potenja ob športnih aktivnostih,se lahko tudi prekomerno namnoži glivica Malassezia furfur,ki je sicer v manjšem številu  normalno  prisotna na naši koži kot del naše mikrobne flore in ne povzroča težav. V primeru prekomerne razrasti in posledične okužbe se pojavijo značilne rjavkaste lise z drobnim luščenjem,najpogosteje po hrbtu,ramenih,vratu in prsnem košu. Običajno zadošča zdravljenje z lokalnim antimikotikom 3-4 tedne.

Pri zimskih športih na prostem je potrebno še posebej skrbno poskrbeti za otroško kožo,saj le-ta še ni povem razvila vseh obrambnih mehanizmov. Na voljo so različne zaščitne kreme in mazila za otroško kožo v lekarnah.

Glivične okužbe kože in nohtov

Glivične okužbe kože in nohtov so najpogostejše  bolezni v naši populaciji. Njihova pojavnost narašča predvsem zaradi nesmotrne uporabe širokospektralnih antibiotikov, staranja populacije in večjega števila imunsko oslabljenih oseb, npr. bolnikov z malignimi obolenji ter bolnikov z različnimi  kroničnimi okužbami (npr. HIV). Nagnjenost k nastanku glivičnih okužb poveča tudi sladkorna bolezen in nekatere druge hormonske spremembe, debelost ter  prekomerno potenje. Tudi alkoholizem, uporaba kortikosteroidnih zdravil in slaba osebna higiena pospešujejo nastanek glivičnih okužb. H glivičnim okužbam pripomorejo torej vsi dejavniki, ki slabijo telesno odpornost, k njim lahko pripomoreta tudi uporaba hormonske kontracepcije in nosečnost.

Piše: Mateja Lisjak, dr.med., specialistka dermatovenerologije

Glive so drobni mikroorganizmi, ki so prisotni v naravi okoli nas in so neobhodni za recikliranje in razgradnjo organskih snovi. V naravi obstaja več kot 200 000 vrst gliv, vendar jih je za človeka patogenih le približno štirideset izmed teh.

KLINIČNE OKUŽBE IN PREISKAVE  za glivične okužbe kože in nohtov:

Glede na osnovni vir okužbe oz. njihovo ekološko nišo, kjer se pretežno nahajajo v naravi, jih razdelimo v tri večje skupine:

geofilne glive, ki živijo predvsem v zemlji; okužimo se s stikom z zemljo ali prek živali,

zoofilne, ki so primarno patogene za živali (psi, mačke, glodavci, govedo),

antropofilne, ki povzročajo okužbe le pri ljudeh.

Glive, ki lahko povzročijo okužbo pri človeku, delimo v 3 večje skupine: dermatofite, kvasovke in plesni. Najpogostejši povzročitelji glivični kožnih bolezni so dermatofiti, redkeje povzročajo glivične okužbe kože kvasovke, plesni so zelo redko povzročitelji kožnih bolezni. Glive se hranijo s keratinom v roženi plasti povrhnjice, lahko pa se razširijo tudi v globlje plasti kože in v podkožje.

Nekatere glivice so lahko v manjšem številu normalen, saprofitni, sestavni del flore kože, prebavne cevi in vagine. Gre za t.i. kolonizacijo. V primeru ugodnih pogojev (npr. ob prekomernem potenju ali padcu telesne odpornosti) pa se omenjene glivice tako namnožijo, da povzročijo klinično okužbo. Klinični znaki okužbe na koži so vedno odraz imunskega odgovora prizadete osebe na prisotnost mikroorganizma.

Glivice se prenašajo neposredno z osebnim stikom z okuženo osebo ali živaljo ali posredno prek predmetov, kontaminiranih s kožnimi luskami oz. lasmi, ki vsebujejo patogene glivice. Tako se lahko okužijo cele družine prek skupnih brisač, glavnikov, oblačil. Pogoste so tudi okužbe v bazenih, savnah, skupnih umivalnicah, telovadnicah, fitnes centrih. Lahko se okužijo otroci v vrtcih, šolah, internatih pri različnih skupinskih športih.

Glivične okužbe lahko dokažemo z nativnim mikroskopskim pregledom kožnih lusk, las oz. dlak. Z roba žarišča oz. iz podnohtja postrgamo s skalpelom nekaj kožne površine in pogledamo pod mikroskopom. Pri nekaterih okuženih osebah napravimo tudi bris sluznic in pregledamo blato in urin. Vsako predhodno mazanje prizadete kože oz. nohta lahko moti preiskavo in dobimo napačen izvid.

Precej zanesljivejša preiskava je gojenje kužnine na posebnih gojiščih. Po šestih tednih pregledamo porasle kulture glivic in po obliki in načinu rasti kulture sklepamo na vrsto glivice. S pomočjo kultur lahko napravimo tudi antimikogram. Z antimikogramom testiramo občutljivost glivic na različne antimikotike in s tem njihovo učinkovitost zdravljenja.

Za potrditev glivične okužbe lahko opravimo tudi pregled z Woodovo svetilko, ki je ultravijolična svetilka,  ki prepušča le UV spekter nad 365 nm. Nekatere glive lahko to dolgovalovno UV svetlobo absorbirajo in jo odsevajo kot vidno fluorescenco v različnih barvah. Glivice lahko povzročajo različne klinične slike. Običajna inkubacijska doba je 1-3 tedne.

DERMATOFITIJE

Glivične okužbe kože, ki jih povzročajo dermatofiti, s skupnim imenom imenujemo tinea.

Tinea pedis ali atletsko stopalo je ena najpogostejših glivičnih okužb. Ocenjuje se, da je  obolevnost atletskega stopala približno 20 odstotkov splošne populacije. Pogosteje se razvije pri mladih moških, ki se ukvarjajo z določenimi športnimi aktivnostmi. Najpogostejši povzročitelji so T. rubrum in T. mentagrophytes.

Vir okužbe so navadno ljudje z glivično okužbo stopal, ki odlagajo spore glivic v zdraviliščih, kopališčih, športnih objektih, savnah ipd. Spore so lahko infektivne celo nekaj mesecev. Ko bosi hodimo po površinah v omenjenih objektih, se lahko okužimo, zato je priporočljiva uporaba natikačev, ki jih lahko dobro razkužimo. Večja verjetnost za okužbo obstaja, če je koža poškodovana ali macerirana med prsti zaradi prekomernega potenja.

Razvoj okužbe pospešuje tudi nepredušna obutev (škornji, superge), ki povečuje potenje.

Glivična okužba stopala se običajno začne z razpokano kožo in luščenjem med prsti, ki se nato razširi tudi na kožo na podplatu ali hrbtišče stopala. Koža stopal je lahko pordela, pokrita z mehurčki, erozijami – dishidrozna oblika – ali pa pordela, močno zadebeljena in razpokana (eritematoznoskvamozna in skvamozno-hiperkeratotična oblika). Koža stopal lahko tudi zmerno srbi.

Atletsko stopalo,glivična okužba stopal

Tinea pedis,glivična okužba stopal

Tinea pedis,okužba z dermatofiti

Tinea pedis,eritematoskvamozna oblika

Zdravljenje:

Za zdravljenje atletskega stopala običajno zadošča zdravljenje z lokalnimi antimikotiki (npr. terbinafin ali ketokonazol) v kremah. Če so luske zelo debele, predhodno nekaj dni mažemo predele zadebeljene kože z lokalnimi keratolitičnimi mazili, ki vsebujejo salicilno kislino, ki luske odstrani, da se izboljša absorpcija antimikotika v kožo. Pri zelo trdovratnih in kroničnih oblikah atletskega stopala lokalnemu zdravljenju dodamo še sistemsko zdravljenje z antimikotiki (npr. terbinafin tablete nekaj tednov). Potrebno je tudi razkužiti obutev, sicer se ponovno razvije glivična okužba.

Pri otrocih se glivična okužba stopal redko razvije. Otroci se navadno okužijo v domačem okolju. Pri otrocih se pogosto v zimskih mesecih pojavi pordela koža z luščenjem na prstih nog in rok z luščenjem in rahlim srbenjem v zimskih mesecih zaradi drgnjenja in draženja kože z vlažnimi rokavičkami in nogavičkami - t.i. juvenilna palmoplantarna dermatoza, ki je ne povzročajo glivice. Koža je lahko razpokana. Vnetje se lahko razširi tudi na kožo podplatov in dlani. Za razliko od glivičnih okužb stopal, koža med prsti nog ni prizadeta. Da ne bi prišlo do omenjenih kožnih sprememb, je potrebno poskrbeti, da so otroci obuti v suhe nogavičke in imajo ob igri na snegu na voljo suhe rokavičke. Preventivno zadošča redno mazanje kože z običajnimi negovalnimi mazili in kremami. V primeru izrazitejšega vnetja predpišemo za krajši čas kortikosteroidne kreme ali imunomodulatorne kreme, ki vsebujejo pimekrolimus.

 Glivična okužba rok, tinea manuum se običajno prenese z okuženih žarišč na stopalih. Značilno  za tineo rok je,da se žarišča pordele in luščeče kože pojavijo najprej na eni roki.

Zdravi se podobno kot tinea stopal. Tinea manuum

Če se glivična okužba kože stopal ne zdravi in traja dalj časa, se glivični okužbi stopal običajno pridruži tudi okužba nohtov – t.i. onihomikoza (onychomycosis). Najpogostejši povzročitelji so T. rubrum in T. mentagrophytes.

Onihomikoze pogosto vidimo pri starejših ljudeh. Nastanek onihomikoz  pospešijo tudi ortopedske nepravilnosti stopal, sladkorna bolezen, obolenja perifernega žilja (arterijskega in venskega), poškodbe nohtov pri športnih aktivnostih, neprimerna obutev in imunska pomanjkljivost. Prizadet noht postane moten, porumenel, zadebeljen, deformiran ter dvignjen od podlage. Spremembe se običajno začnejo na prostem robu nohta, le redko ob korenu nohta z belkastimi lisami. Deformirani nohti lahko povzročajo neprijetne bolečine pri hoji, povečajo možnost dodatnih bakterijskih okužb in pripomorejo k ortopedskim nepravilnostim stopal. Predstavljajo tudi stalen vir glivične okužbe za druge ljudi.

Vsaka sprememba nohta ne pomeni nujno glivične okužbe. Nohti so lahko deformirani in porumeneli tudi pri psoriatikih in nekaterih drugih obolenjih. Onihomikozo oz. glivično okužbo nohta potrdimo ali ovržemo z nativnim mikološkim pregledom in mikološko kulturo.

Zdravljenje onihomikoz:

Lokalno zdravljenje z antimikotičnimi kremami in antimikotičnimi laki običajno ne zadošča, razen v začetnih primerih, ko je prizadet le manjši del nohta. V začetnih primerih je lahko učinkovit amorolfin v laku. Glivične okužbe nohtov  zdravimo s sistemskimi antimikotiki (itrakonazol, terbinafin) več tednov ali mesecev. Če so nohti močno zadebeljeni, jih kemično lahko raztopimo z obliži in kremami, ki vsebujejo 40 odstotno ureo. Zadebeljeni nohti se le redko odstranjujejo kirurško. Posebno skrbno je potrebno zdraviti onihomikoze pri ljudeh s sladkorno boleznijo.

Pri osebah, ki si brijejo noge in imajo glivično okužbo stopal, se na nogah lahko pojavijo gnojni mehurčki ali drobne zatrdline (granulomi), ki jih povzroča T. rubrum.

Okužbo kože trupa z dermatofiti, predvsem iz rodu Trichophyton in Epidermophyton, imejuemo tinea corporis. Okužba se običajno začne z rožnato liso ali bunčico, ki se pozneje razširi v značilna rožnata žarišča s poudarjenim robom in svetlejšo notranjostjo žarišča, ki je posledica eliminacije povzročitelja s strani imunskega odziva gostitelja v centru žarišča. Zdravljenje:

Običajno zadošča lokalno zdravljenje z antimikotiki, pri zelo razširjenih in trdovratnih primerih predpišemo sistemski antimikotik za 2-4 tedne(npr. terbinafin, itrakonazol.)

 Glivična okužba lasišča (tinea capitis) je pri odraslih redkejša zaradi zaščitnega (antimikotičnega) delovanja lojnic, katerih aktivnost se poveča v puberteti. Najprej se pojavi v roženi plasti kože lasišča v obliki drobno luščečih žarišč, po približno treh tednih se klinični znaki okužbe pojavijo tudi na odlomljenih laseh. V primeru slabše odpornosti lahko pride do globoke okužbe lasišča z gnojnimi žarišči in vnetimi lokalnimi bezgavkami.

Tinea barbe,oz. glivična okužba brade SLOVENSKI IZRAZ? – obolevajo večinoma moški, ki so bili v stiku z okuženimi živalmi (govedo, glodavci). Dlačni folikli so močno vneti, dlake so izpadle ali pa se z lahkoto izpulijo.

Zdravljenje:

Zdravimo vedno s sistemskimi in lokalnimi antimikotiki. V primeru pridružene bakterijske okužbe dodamo še antibiotik.

Vedno pogostejša je tudi mikrosporija, ki jo najpogosteje povzroča glivica Microsporum canis, ki prav tako spada med dermatofite. Vir okužbe so običajno potepuške mačke (kljub  poimenovanju-canis), manj psi. Lahko se prenaša prek osebnega stika ali prek predmetov (brisače, oblačila, pokrivala, glavniki). Izvor je lahko tudi na videz zdrava žival. Pojavnost je največja v poletnih mesecih in pri manjših otrocih. Neredko je več okuženih v šoli, vrtcu ali v družini. Najverjetneje so povzročitelja k nam v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesli turisti iz Španije ali Italije.

Za mikrosporijo so značilna rožnata žarišča s poudarjenim robom, ki se drobno luščijo ter zmerno srbijo. Običajno se nahajajo na nepokritih delih telesa (roke, obraz, vrat, podlahti), lahko je eno samo ali pa jih je več in se med seboj združujejo. Okužbe lasišča so redke, vidimo jih predvsem pri majhnih otrocih,pri katerih lojnice še niso aktivne (loj ima antimikotično delovanje). Po lasišču vidimo drobno luščeča, rahlo rožnata žarišča, lasje nad njimi so odlomljeni in različno dolgi.

Zdravljenje:

Zdravljenje je odvisno od prizadetosti kože posameznika. V primeru manjšega števila manjših žarišč po koži zadostuje lokalno zdravljenje z antimikotiki v kremah in dosledno pokrivanje žarišč. Potrebno je natančno pregledati vse družinske člane in živali (pri veterinarju), s katerimi je bil okuženi v stiku. Odsvetuje se udeležbo pri telesni vzgoji in vseh skupinskih športih, plavanje v bazenih oz. kopališčih do prvega negativnega izvida mikološke kulture. V primeru večjega števila oz. večjih žarišč in pri okužbi lasišča predpišemo sistemske antimikotike, npr. terbinafin za vsaj 4 tedne, nato pa nadaljujemo zdravljenje z lokalnim antimikotikom do dveh negativnih mikoloških pregledov. Zdravljenje mikrosporije traja najmanj 2 meseca!

OKUŽBE S KVASOVKAMI

Pityriasis versicolor oz.med laiki pogosto imenovano« kožna plesen«IMAMO SLOVENSKO IME? se pojavlja v obliki nadležnih, rožnato-rjavih, drobno-luščečih lis po zgornjem delu hrbta, nadlahteh, vratu, prsnem košu in ramenih, redkeje v lasišču. Omenjene kožne spremembe povzroča kvasovka Mallassezia furfur, ki je normalno prisotna v majhnem številu na seboroičnih predelih kože s povečanim številom lojnic in ne povzroča nobenih težav. V ugodnih pogojih npr. ob prekomernem znojenju, uporabi nezračnih, sintetičnih oblačil, padcu splošne odpornosti ali uživanju širokospektralnih antibiotikov, se lahko tako namnoži, da povzroča vnetni odziv. Po končanem zdravljenju so vidne belkaste hipopigmentacije na koži, ki ne minejo vse do naslednjega sončenja. Bele lise nastanejo zaradi azaleinske kisline, ki inhibira sintezo kožnega pigmenta melanina in jo izločajo kvasovke. Pitiyriasis versicolor je pogosto kožno obolenje športnikov. Okužba se lahko širi tudi z oblačili, ki si jih ljudje izmenjujejo. Glivica Mallassezia furfur dokaj pogosto povzroča tudi vnetje dlačnih foliklov-folikulitis v obliki drobnih srbečih gnojih mehurčkov po trupu ali obrazu.

Pityriasis versicolor

Zdravljenje:

Običajno zadošča zdravljenje z lokalnimi azolnimi antimikotiki 3-4 tedne v kremah, (npr. ketokonazol) razpršilih, raztopinah. Terbinafin v kremi ni učinkovit. Potrebno je tudi razkužiti oblačila, ki so bila v stiku z okuženo kožo. Zelo redko (pri pogostih recidivih in pri imunsko oslabljenih ljudeh) kratkotrajno predpišemo sistemske antimikotike v tabletah ali kapsulah.

Kvasovke so vir okužbe rok, predvsem med prsti in tudi dlaneh pri ljudeh, ki so v pogostem stiku z vodo (gostinci, medicinske sestre, gospodinje, slaščičarji). Koža med prsti rok in po dlaneh je pordela, macerirana, erodirana, luščeča.

Okužba s kvasovkami iz rodu Candida prizadane lahko tudi obnohtje  – paronychia candidamycetica, paronihije. Obnohtje postane boleče, oteklo in pordelo. Na pritisk izteka gnoj. Noht postane deformiran in porumenel. Paronihije so lahko zelo dolgotrajne in vztrajajo več tednov ali let.

Paronihija

Zdravljenje:

Kandidomicetično paronihijo zdravimo z lokalnimi antimikotiki v raztopinah in kremah ter kopelmi v antiseptičnih raztopinah. Sistemske antimikotike predpišemo le, če je lokalno zdravljenje neuspešno.

Okužbe s kvasovkami so pogoste v kožnih gubah,  na t.i. intertriginoznih predelih(pod dojkami, v pazduhah, v dimljah), kjer je potenje in draženje kože z drgnjenjem izrazitejše, še posebej pri debelih ljudeh – .t.i. interiginozni dermatitis. Običajno zadošča lokalno zdravljenje z antimikotiki. Bolnik naj prizadeto področje vzdržuje čim bolj suho z uporabo navadnih posipov (smukec) ali antimikotičnih posipov ter z dosledno higieno in zračnimi oblačili iz naravnih materialov.

Intertriginozni dermatitis

Pri dojenčku se lahko razvije okužba s kvasovkami v prvih tednih življenja, če se okuži med porodom. Kaže se z belkastimi oblogami, ki so podobne ostankom mleka, kateri se z lahkoto obrišejo.

Pri odraslih osebah se v ustih razvijejo glivične okužbe v primeru pomanjkljive imunske odpornosti (pri AIDSU je najpogostejša oportunistična okužba), kroničnega draženja (s protezo) in jemanju širokospektralnih antibiotikov.

Najpogostejši obliki sta psevdomembranozna kandidoza z belkastimi oblogami na ustni sluznici (pogostejša pri kadilcih) in eritematozna kandidoza z rdečkastimi, pekočimi lisami z atrofijo papil na jeziku in dlesni na mestu draženja s protezo. Pogosta oblika oralne kandidoze je angulus infectiosus oris z bolečimi razpokami na pordelih ustnih kotičkih.

Zdravljenje:

Pri zdravljenju je pomembna dosledna ustna higiena. Pri akutnih oblikah zadoščajo antimikotiki v oralnih raztopinah in gelih, pri kroničnih oblikah in pogostih recidivih pa so potrebni sistemski antimikotiki 10-14 dni.

Podobne spremembe se lahko razvijejo na sluznici spolovil.

OKUŽBE S PLESNIMI

Plesni so v naravi zelo razširjene glive, vendar pri ljudeh zelo redko povzročajo okužbe. Pogostejše so pri imunosuprimiranih bolnikih (prirojene pomanjkljivosti imunskega sistema, AIDS) ali se pridružijo drugi glivični okužbi.

Pri osebah, ki so bivale v tropskih deželah in se jim pojavi rahlo srbeča rjavkasta lisa na dlaneh in podplatih, je potrebno pomisliti na okužbo s plesnijo Exophiala werneckii,ki se nahaja v stoječih odpadnih vodah ali celo v tuš kabinah. Lahko je podobna pigmentnemu znamenju.

PREOBČUTLJIVOSTNE REAKCIJE KOŽE NA GLIVIČNE OKUŽBE

Posebno entiteto predstavljajo mikidi, ki so spremembe na koži, ki so posledica alergijske reakcije na glivično okužbo kože. Nastanejo vedno na mestu, oddaljenem od primarne okužbe. V njih ne najdemo povzročitelja. Najpogosteje se pojavijo v obliki simetrično razporejenega, srbečega izpuščaja po trupu ali srbečih mehurčkov po dlaneh. Mikidi spontano regredirajo po ozdravitvi glivične okužbe.

Glivične okužbe je potrebno razlikovati od nekaterih drugih podobnih sprememb na koži in sluznicah. Po dlaneh in stopalih lahko nastanejo podobne spremembe kot posledica luskavice ali kontaktnega dermatitisa (alergičnega ali iritativnega). Belkastih oblog na ustni sluznici pa ne smemo zamenjati s levkoplakijo, ki je prekancerozna lezija in pogosto povezana s tobakom in alkoholom.

POUDARKI:

Nezdravljene okužbe posameznih predelov kože se lahko razširijo po koži, v globlja tkiva ali na druge osebe.

Mastna koža in akne

Piše: Mateja Lisjak, dr.med., specialistka dermatovenerologije

Mastna koža ni samo estetska težava, temveč pogosto tudi funkcionalna.Nastane zaradi povečanega izločanja loja iz lojničnih žlez,ki se nahajajo ob dlačnih in lasnih foliklih- t.i.seboreje.

Lojnice so najštevilčnejše na t.i. seborojičnih predelih: obrveh,čelu,vekah,nasolabialnih gubah,bradi,za uhlji,na prsnem košu,na hrbtu med lopaticami, v dimljah in perianalno.Loj,ki ga izločajo sestavljajo predvsem trigliceridi,estri voska,skvalen in maščobne kisline.Na omenjenih mestih je koža najbolj mastna.

Nagnjenost k povečanem delovanju lojnic in s tem mastnemu tipu kože se deduje avtosomno dominantno.Povečano delovanje lojnic povzročajo tudi moški spolni hormoni,tako postanejo težave pri dedno obremenjenih ljudeh bolj izražene že v puberteti in predvsem pri fantih. Evnuhi imajo zato zelo suho kožo.Tudi upad spolnih hormonov estrogenov v drugi polovici hormonskega ciklusa pred menstruacijo poveča izločanje loja(sebuma) in s tem povzročeno mastno kožo. Precejšen vpliv na delovanje lojnic ima prek vegetativnega sistema tudi naša duševnost in psihični stres,od tod težave z mastno kožo in aknami pred izpiti in drugimi obremenjujočimi dogodki v življenju.Tudi močno začinjena,mastna hrana  in alkohol povečata mastnost kože.Koža je nenormalno mastna pri nekaterih obolenjih centralnega živčnega sistema,napr. Parkinsonovi bolezni.

Zdravljenje

Mastna koža se  sveti,včasih ima nekoliko rumenkast odtenek.Včasih je tako mastna,da se mastijo celo stekla očal,ne da bi se jih dotikali z rokami in lahko moti delo in druga opravila.Izvodila lojnic so običajno razširjena  in precej vidna.

Pomembno je,da v primeru mastne kože ne uporabljamo mastnih krem in mazil,ker bi stanje še poslabšali.Včasih zadošča,da se večkrat na dan samo popivna mastne predele kože z mehkim papirnatim robčkom  brez drgnjenja.  Nekateri ljudje mislijo,da bodo s pogostim umivanjem in agresivnimi mili nevšenost mastne kože odpravili.Dejstvo je,da sprepogostim umivanjem ne odpravimo osnovnega vzroka- povečanega delovanja lojnic,temveč postane koža samo še dodatno razdražena in vneta.

Težave so izrazitejše v vlažni klimi,ko je prisotno še dodatno potenje in so nekoliko blažje v suhi klimi in pozimi v prostorih s centralnim ogrevanjem,kjer je zrak izrazito suh.

V starosti postanejo običajno težave z mastno kožo manj izrazite,ker se fiziološko zmanjša delovanje lojnic,ni pa nujno.

Svetuje se redno čiščenje z  razstopinami in geli z hidrofilno podlago,ki vsebujejo blage keratolitike in antimikrobna sredstva.Keratolitiki so snovi,ki luščijo odvečno poroženelo plast povrhnjice in s tem preprečujejo nastanek aken, pogosto in zoprno komplikacijo mastne kože. Zelo učinkoviti so preparati z blagimi keratolitiki,napr. mlečno kislino,ki je telesu lastna snov in se nahaja v  koži sami kot sestavni del bilipidne barire,ki predstavlja cement med kožnimi celicami.

Akne

Akne se najpogosteje pojavijo v puberteti,ko se poveča sinteza spolnih hormonov(acne vulgaris). Večinoma izzvenijo do 25.leta starosti,pri manjšem številu prizadetih oseb lahko trajajo do 45.leta.

Pri majhnih otrocih starosti nekaj mesecev so posledica materinih androgenih hormonov,prenesenih prek placenta v nosečnosti in običajno izzvenijo spontano,brez posebnega zdravljenja.

V primeru pojava aken v tretjem desetletju življenja ali kasneje,predvsem pri ženskah,je potrebno pregledati hormonsko stanje organizma.V ozadju so lahko resna obolenja kot so tumorji nadledvične žleze ali policistični ovariji.

Akne v kasnejši starosti so lahko posledica pretirane uporabe kozmetike,napr.mastnih krem,vazelinov (kozmetične akne) in olj  za lase ter briljantine(pomadne akne).

Pri mladih odraslih so neredko vzrok aken steroidi,ki jih uživajo zaradi povečanja mišične mase-body building akne

Tudi nekatera zdravila lahko povzročijo nastanek aken,napr. nekateri hormonski kontaceptivi in kortikosteroidi(steroidne akne),visoke doze vitaminov B in D

Tudi stalno drgnjenje s pasovi in športnimi rekviziti lahko na mestu drgnjenja povzroči nastanek aken.(mehanične akne).

Pri ljudeh,ki počitnikujejo pozimi v toplih krajih se lahko pojavijo t.i. malorka akne po obrazu in prsnem košu  kot posledica součinkovanja intenzivnega sončenja,potenja in uporabe zaščitnih krem.

Pojavijo pa se tudi v nekaterih poklicih zaradi izpostavljenosti naftnim produktom,napr. mineralnim oljem in kloriranim organskim spojinam. V teh primerih je zdravljenje ustrezna delovna zaščita.

Acne vulgaris,Akne

Akne nastanejo zaradi povečanega izločanja loja in pospešenega poroženevanja kože. Izvodila lojnic se zamašijo,bakterije Propionibacterium acnes,ki so sicer normalno prisotne v foliklih se prekomerno namnožijo in nastane vnetje folikla in njegove okolice.

Najpogosteje se akne pojavijo  na obrazu,prsnem košu,hrbtu in ramenih.

Najblažja oblika aken so  komedonske akne. Na koži vidimo komedone ali ogrce,ki so pravzaprav zamašeni folikli. Le ti so vidni kot bele pikice(odprti komedoni) ali črne pikice(zaprti komedoni). Kasneje se ogrcem pridružijo rožnati  mozoljčki(bunčice oz.papule),ki so že posledica  nastalega vnetja. Nastanejo lahko tudi  gnojni mehurčki(pustule). Razvije se  t.i. papulopustulozna oblika aken. V  najtežjih primerih  se razvijejo ciste in vozli(nodusi) (konglobatne akne),ki nezdravljeni vodijo v trajno brazgotinjenje. Pri osebah,nagnjenih k brazgotinjenju,so brazgotine lahko zelo obsežne(keloidne akne).

Če se konglobatnim sknam pridruži še povišana telesna temperatura in prizadetost sklepov,gre najverjetneje za fulminantne akne.

Dermatološki laser – pot do lepote

Dermatološki laser – pot do lepote in zdravja

Piše: Blaha Jasna, dr.med., specialistka s sodobnimi medicinskimi laserji

Jasna Blaha, dr. med., se je ob svoji splošni medicinski praksi uveljavila kot specialistka za delo s sodobnimi nekirurškimi, neablativnimi laserji. Laserska tehnologija postaja vedno pomembnejša za medicino na splošno, v zadnjem času pa tudi pomemben pripomoček pri estetskih in dermatoloških posegih  na koži.

Laserski studio medilase dermatologija

Laserji (Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation)  so naprave, ki  so bile že pred nekaj desetletji le tema za znanstveno-fantastične filme, del vesoljske tehnologije in opreme za vojaške namene. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so znanja s področja laserske tehnike začeli usmerjati tudi v razvoj tehnologije v medicinske  namene. Najprej so se začele medicinske laserske naprave razvijati v oftalmologiji, pozneje pa tudi v dermatologiji in zobozdravstvu.

Laserska tehnologija  (ob številnih področjih uporabe) vedno bolj napreduje ravno v medicini. Laser zaradi številnih prednosti včasih lahko nadomesti sveder, skalpel in druge medicinske  pripomočke. Največ se uporablja v oftalmologiji, kirurgiji, zobozdravstvu in pri estetskih posegih na koži – zanje je tudi največ zanimanja. V ‘estetiki’ je vse več laserskih posegov odstranjevanja dlak. Za primerjavo: leta 2004 je bilo na svetu opravljenih trinajst milijonov tovrstnih posegov, v letu 2010 se pričakuje, da jih bo trideset milijonov. Sodobne naprave z več laserskimi izvori so nepogrešljive pri odstranjevanju in preprečevanju rasti dlak, pomlajevanju kože, zdravljenju aken, odstranjevanju tetovaž ter žilnih in pigmentnih nepravilnosti. Laser nas lahko reši številnih estetskih nevšečnosti,  postaja pa tudi vse bolj cenovno dostopen. O tem smo se pogovarjali z dr. Jasno Blaha, eno izmed najbolj znanih strokovnjakinj za uporabo laserjev v medicini pri nas.

 Nd: YAG XP-MAX laserski sistem

Laser – prednost v preprostosti posega

Zakaj ste se v svoji zdravniški praksi splošne medicine, ki jo opravljate v zasebni ambulanti, navdušili še za Dermatološki laser ?

Po podiplomskem študiju medicine dela sem postala zdravnica zaposlenih v tovarni laserskih sistemov. Sprva so delali predvsem na področju vojaške tehnologije, nato so se zaradi različnih razlogov preusmerili na področje medicine. Seznanjali so me, kako napredujejo in mi predlagali, da bi se kot uporabnik pridružila tudi jaz. Takrat smo gledali na laser kot napravo iz znanstveno-fantastičnih in futurističnih filmov. Ko so predlagali, da bi uporabili lasersko tehnologijo na področju epilacije, sem pomislila, da to morda sploh ni slabo. Takrat sem začela bolj široko in sistematično spoznavati ter se izobraževati o dosežkih laserske tehnologije. Nato sem začela delati samostojno, v lastni ordinaciji. Najprej sem pritegnila k preizkusu laserja za odstranjevanje dlak svoje najbližje – mamo, teto, prijateljico. Tako sem dobivala občutek, kako lahko z laserjem resnično in brez škode pomagaš. Skozi odstranjevanje dlak sem spoznavala možnosti drugih aplikacij, in sicer predvsem to, da se izboljšuje koža, postaja lepša – tudi pri ženskah s problematično kožo in aknami.

Prišla sem do enakega spoznanja, kot je že dolgo veljalo na svetu – laser odpravlja težave z aknami,  stimulira reparativne procese v koži in tako upočasnuje staranje kože ter  zmanjša vidnost  kožnih gub. Koža postane tako čvrstejša in bolj gladka.

Kaj je pravzaprav dermatološki laser in kako je lahko bolj učinkovit?

Odvisno, kateri laser, ker poznamo veliko tipov, delijo pa se glede na svojo valovno dolžino. Različne valovne dolžine imajo različne vplive na različne strukture kože. Nimajo torej vsi laserji enakega učinka.

Pomembno je torej,  s katerim laserjem opravljamo posege na koži?

Tako je. Laser, ki ga sama uporabljam ima širše možnosti aplikacije, ker ima valovno dolžino, ki vpliva na več t. i. kromofor v koži.  Kromofore so snovi v koži, ki absorbirajo laserski žarek (kožni pigment melanin in krvni pigment hemoglobin ter molekule vode).

Kako laserski žarek  vzpodbuja procese obnove  kože?

Z  Nd Yag laserjem (XP MAX), ki ga uporabljam povzročimo drobne poškodbe (mikropoškodbe) v  dermisu in s tem stimuliramo reparativne procese v koži.  Ob tem se pospeši  mikrocirkulacija v koži,  poveča se  tvorba kolagena, elastina in medceličnine, katere pomemben sestavni del je hialuronska kislina,ki veže vodo in daje koži volumen. Krema ne more seči tako globoko v kožo kot laserski žarek. Lasesrki žarek je tako učinkovitejši pri pomlajevanju kože in glajenju gub.

Prednost laserskih posegov je, da  ne povzročajo resnejših stranskih učinkov, če so opravljeni strokovno in jih opravlja zdravnik.

Pri katerih indikacijah je omenjeni laser še posebej učinkovit in pogosto uporabljen ?

Zelo učinkovito je zdravljenje oz. odpravljanje prekomerne poraščenosti iz različnih vzrokov, napr. žensk različnih starosti, ki so zaradi določenih bolezni ali hormonskih nepravilnosti poraščene  po moškem  tipu poraščenosti. To pomeni, da so  bolj poraščene tudi po bradi, nad zgornjo ustnico, prsnem predelu in  trebuhu. Poseg je praktično neboleč.

Je lasersko odstranjevanje dlak danes vedno večji trend?

Menim, da nas najprej poiščejo tisti, ki imajo dejansko težave; ljudje, kjer je povečana poraščenost dejansko moteča. Nato pridejo tudi takšni, ki vidijo v laserju možnost, da lahko prenehajo  z voskanjem, saj čutijo pri tem bolečine. Prenehati hočejo tudi z britjem, puljenjem ipd. Lasersko odstranjevanje dlak je  namreč trajnejše in dolgoročno tudi cenovno ugodnejše.

Kako  je z laserskim pomlajevanjem kože?

Za lasersko pomlajevanje kože  se ženske v glavnem odločajo v poznejših letih. To so predvsem ženske po petintridesetem letu. Priporočljivo je, da z laserskimi posegi  pričnejo čimprej  in tako dlje ohranijo mladostnejši videz.

Po  40. letu je namreč potrebno opraviti več posegov,  da dosežemo  vidnejši  učinek. Lahko se opravi  štiri do pet posegov  letno. Končni učinek je odvisnen tudi od genetskih zasnov in kožnega tipa posameznika. Za ženske po petdesetem letu   je optimalno, da se za posege odločijo večkrat letno. Priporočam jih trikrat spomladi in jeseni. Tako namreč čez  vse leto poskrbijo zase.

Ali je lasersko pomlajevanje najustreznejše?

Tako je, ker dejansko ne vnašamo tujkov v telo in ne dodajamo ničesar, tako da je ta način pomlajevanja kože  priporočljiv tudi za ženske, ki so preobčutljive ali alergične na kozmetične preparate. Vendar moramo vedeti, da vedno govorimo o različnih laserskih sistemih in za prave učinke je potreben pravi sistem. Najbolj pa je  seveda pomembna strokovnost.

So ženske premalo seznanjene z možnostjo laserja in ga zato premalo uporabljajo?

Deloma gre za nezadostno poznavanje možnosti, ki jih ponujajo sodobni laserji in samih stroškov posegov. Mnoge mlade ženske tega finančno ne zmorejo, saj si je treba pri teh letih ustvariti družino, kupiti stanovanje ipd. Postopek laserske tehnologije pa je – že zaradi nakupa stroja – drag. Vendar se cene znižujejo, ne ostajajo enake.

Je prihodnost laserja v medicini zagotovljena?

Popolnoma. Laser je prihodnost medicine.  Ves čas se raziskujejo nove možnosti uporabe laserjev pri zdravljenju različnih kožnih in drugih   bolezni in odpravljanju različnih nepravilnosti. Zelo uspešno napr. se uporabljajo pri zdravljenju žilnih bolezni. Na  področju estetike napr. se bo izpopolnila še lipoliza z laserji (odstranjevanje celulita s segrevanjem in srkanjem).

Celulita oz. t.i. pomarančaste kože ne smemo enačiti s celulitisom, ki predstavlja okužbo kože in podkožja.

Z ablativni laserji lahko odstranjujemo tudi nekatere kožne tumorje oz. kožne izrastke.ž

Zaradi nebolečih in hitrih posegov se vedno bolj uporabljajo dentalni laserji v otroškem zobozdravstvu. To je le del prihodnosti uporabe laserjev.

So pri nas laserske storitve enako kakovostne kot v Italiji, ZDA?

Za svoj laser lahko rečem, da je enako kakovosten, sicer manjši, je pa zato veliko cenejši za stranke. V tujini imajo nove, izpopolnjene laserske sisteme, za katere še nimajo stoodstotnih dokazov, ki bi lahko govorili v prid njihovi popolni zanesljivosti. Na to bo treba počakati še nekaj let. Sama uporabljam varno, preizkušeno in zanesljivo tehniko.

Torej je vaš laser zanesljiv?

Je eden izmed najbolj preizkušenih laserjev na svetu, ima dokazljive učinke, ki jih tudi demonstriramo na različnih konferencah.

Laserje ločimo na ablativne in neablativne. Ablativni laserji režejo in odstranjujejo površino tkiva, neablativni pa prodirajo v globino.

Sama večinoma uporabljam neablativni laser, saj je ablativni že bolj kirurški. Danes s kirurškim laserjem skrajšujemo čas posega in   celjenje po posegu, saj je moral nekoč kirurg izrezati to,  kar danes laser dobesedno ‘zradira’.

Laserji  se uspešno uporabljajo tudi za zmanjšanje vidnosti različnih brazgotin in strij.

Ponovno bi želela poudariti, da laserjev ne smemo enačiti z IPL napravami, ki se jih pogosto uporablja v kozmetičnih salonih. Možnosti  trajnih poškodb  kože z IPL napravami so  večje ob precej manjši učikovitosti samih posegov.

Kako lahko pomagate nekomu, ki ima težave z aknami?

Za  zdravljenje aknaste kože uporabljamo prej opisano neablativno metodo. Aknasto kožo zdravimo tako, da zmanjšujemo delovanje lojnic in s tem  tvorbo novih aken ter delujemo hkrati protivnetno (uničujemo mikrobe ) in s tem zdravimo že obstoječe. Usmerjen žarek svetlobne prodre v globino kože in s tem  tudi spodbuja reparativne procese  in zdravljenje brazgotin. Mladostniki so lahko zelo prizadeti zaradi mozoljev na koži, zato je zelo pomembno, da zdravljenje ni dolgotrajno, temveč hitro in učinkovito.

Kakšne so cene pri vas in po svetu?

Cene v moji ambulanti so primerljive s cenami v drugih ambulantah, smo pa cenejši od enako kakovostnih storitev v drugih evropskih državah. Vendar cena sama po sebi ne pove veliko, predvsem je odvisna od kakovosti tehnologije in strokovnosti osebe, ki dela z laserjem. Ravno strokovnost je najbolj pomembna.

Kaj delo z laserjem pomeni vam?

Ob splošni medicini, ki je moja osnovna dejavnost in se ji najraje posvečam, se – namesto s kakšnim drugim konjičkom – ukvarjam z laserji. Najbolj sem vesela, ko dekleta in ženske po zdravljenju z laserjem povedo, kako zadovoljne so z epilacijo ali pa z novim stanjem kože. To me zelo razveseli in izpolnjuje, saj s tem ne le pomagam njim, ampak tudi sama dosežem strokovni rezultat.

Nega otroške kože pozimi

Piše: Mateja Lisjak, dr.med., specialistka dermatovenerologije

Pozimi je ustrezna zaščita in nega otroške kože še posebno pomembna. Mraz,veter in centralno ogrevanje prostorov močno izsušujejo kožo. Suha koža je občutljivejša za zunanje dražljaje in okužbe.

Koža dojenčkov in majhnih otrok je nežna, tanka in še ni povsem razvita,zato se tudi potek kožnih bolezni razlikuje od poteka kožnih bolezni pri odraslih.

Pri zdravljenju kožnih težav dojenčkov in majhnih otrok moramo biti pazljivi,ker se učinkovine,ki jih nanašamo na kožo, hitreje vpijejo skozi kožo in lahko povzročajo sistemske stranke učinke z vplivom na celoten organizem.

Za ustrezno vlažnost in odpornost kože je pomembna nepoškodovana dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici,ki obdaja poroženele celice povrhnjice(korneocite)kot malta opeko. Če je oslabljena zaradi dedne nagnjenosti ali prepogostega umivanja s preveč agresivnimi mili in neustrezne nege, se poveča transepidermalno izhlapevanje vode in koža postane suha ter občutljivejša za vplive okolja in okužbe.

Suha koža neredko srbi in se drobno lušči. Otrok se ob tem praska.Zaradi slabšega spanjapostane tudi razdražljiv. Če se pridruži vnetje, lahko nastane tako imenovani zimski dermatitis(dermatitis hiemalis).Po izteznih delih zgornjih in spodnjih okončin,redkeje po telesu, se pojavijo ostro omejena žarišča nekoliko pordele,luščeče in razpokane kože.Stanje še poslabša pogosta uporaba tekočih mil ter ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu.

Osnova preventivnega zdravljenja suhe kože in zimskih dermatitisov je vztrajno vsakodnevno obnavljanje kožne pregrade(bariere) z ustreznimi negovalnimi mazili in vlaženje kože.

Pozimi so tudi pogosti izbruhi in poslabšanja atopičnega dermatitisa,ki je vse bolj pogost med populacijo razvitega zahodnega sveta.

Atopični dermatitis je kronična,ponavljajoča se kožna vnetna bolezen, katero spremlja hudo srbenje in se ne prenaša z neposrednim dotikom z osebe na osebo.

Atopija je družinsko nagnjenje k tvorbi protiteles skupine IgE kot odgovor na alergene iz okolja in posledično nastanek astme,senenega nahoda,alergijskega konjuktivitisa in atopičnega dermatitisa.

Možni vzroki za nagel porast atopičnegadermatitisa v zahodnem svetu so najverjetneje vse večja onesnaženost okolja in večja izpostavljenost različnim alergenom in dražečim snovem ter manj imunostimulacije v zgodnjem otroštvu zaradi boljše higiene(manjša izpostavljenost parazitom in mikrobom ipd.).

Raziskave v zadnjih letih so pokazale,da ima poleg dedne nagnjenosti k atopijinajpomembnejšo vlogo pri nastanku atopičnega dermatitisa pomanjkljiva sestava kožne pregrade,zato se tudi pogosteje pojavlja pozimi,ko je zrak v okolju bolj suh. Pri osebah z atopičnim dermatitisom je motena sinteza beljakovine filagrin,ki je pomemben sestavni del rožene ovojnice korneocitov, ter pomanjkljiva sinteza ceramidov,pomembnih lipidov v dvoslojni lipidni ovojnici rožene plasti epidermisa.

Tako je olajšan vdor alergenom,mikrobom in drugim dražečim snovem iz okolja v kožo. Prav tako je povečano transepidermalno izhlapevanje vode iz globljih plasti kože in podkožja,zato je koža suha,srbeča in se lušči. Koža atopikov je bolj sprejemljiva za virusne,bakterijske in glivične okužbe,ki tudi običajno potekajo v hujših oblikah.

Pri približno desetih odstotkih bolnikov ne ugotovimo alergij.

Do prvega leta starosti so sprožilni alergeni v hrani,predvsem kravje mleko,jajca, soja, arašidi,pšenicaidr.Agrumi lahko sprožijo izbruh na nespecifičen način.

Po prvem letu starosti se jim pridružijo inhalacijski alergeni,predvsem pršica v hišnem prahu,mačja dlaka,pasji epitel,pelodi trav,dreves in plevelov,perje idr.

Atopični dermatitis jenajpogostejša kožna bolezen v otroštvu. Prvi izbruh atopičnega dermatitisa se v 50 odstotkih pojavi v prvem letu starosti, predvsem v tretjem mesecu, v 80 odstotkih pa do petega leta starosti. Seveda lahko prvič izbruhne tudi pozneje v mladostni in odrasli dobi.

Izbruh lahko povzroči stik z alergenom,okužba,psihični stres,nespecifično draženje kože z volnenimi ali sintetičnimi oblačili ali preprosto potenje.Izbruh lahko sprožijo ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu.

Izbruhi potekajo specifično v različnih starostnih obdobjih. Lahko so blagi ali pa zelo hudi. Razvijejo se lahko zelo hitro,v nekaj urah. Za vse starosti pa je značilno hudo moteče srbenje,ki moti spanje in vsakodnevne aktivnosti. Značilno je tudi,da je izpuščaj simetrično razporejen po koži.

Pri dojenčkih se okoli tretjega meseca starosti na ličkih pojavijo žarišča pordele,vnete kože,ki rosi. Pozneje se lahko pojavijo tudi bunčice in drobni mehurčki. Spremembe so zelo eksudativne(secernirajoče).Izpuščaj se lahkopozneje razširi na lasišče,iztezne predele zgornjih okončin in trup. Nikoli ni prizadeta koža pod plenicami, v kožnih gubah in popku. Otrok joka in se intenzivno praska,zato so vidne tudi razpraskanine. Če se pojavijo gnojni mehurčki,je to znak dodatne(sekundarne) bakterijske okužbe. Koža celotnega telesa je izrazito suha in drobno luščeča.

V 50 odstotkih težave izzvenijo do tretjega leta starosti.

slika dojenček koža pozimi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pri majhnih otrocih spremembe niso več tako secernirajoče,temveč bolj suhe. Tipično je prizadet hrbtni(dorzalni)predel zapestij,gležnjev,rok in nog ter upogibne(fleksorne)strani komolcev in kolen. Prizadeta so lahko tudi lica,veke in tilnik. Na omenjenih predelih se pojavijo neostro omejena žarišča pordele,vnete,suhe kože z rožnatimi bunčicami,krastami in razpraskaninami.Zaradi praskanja lahko postane koža na teh mestih pozneje zadebeljena s poudarjeno kožno risbo(lihenificirana).

 

otrok koža pozimi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

otrok roke kožaPotek bolezni je nepredvidljiv. Lahko poteka blago in spontano izzveni. Pri pribl 20–30 odstotkih bolnikov bolezen vztraja tudi še po puberteti ali pa preide v astmo oziroma seneni nahod.

Osnova preventivnega zdravljenja atopičnega dermatitisa je vztrajno vsakodnevno obnavljanje kožne pregrade(bariere) z ustreznimi negovalnimi mazili in vlaženje kože. Svetujejo se kopeli (10–20min.),da se povrhnjica navlaži,nato pa je trebaotrokovo kožo v 5–10 minutah namazati z negovalnim mazilom,da se voda obdrži v povrhnjici in obnovijo kožni lipidi. Občasno se svetujejo oljne kopeli,vendar ne, kadar je koža vneta. Na voljo so že pripravljene oljne kopeli,lahko pa vodi dodamo nekaj žličk oljčnega olja.

Preden gre otrok v bazen,jezero ali morje, ga je smiselno namazati zbariernokremo,ki zaščiti kožo.

Koža ne sme biti suha,temveč ves čas voljna in primerno navlažena in namaščena.

Mame so pomemben partner v zdravljenju atopičnega dermatitisa. Pomembno je,da se ugotovi,kaj sproži nastanek izbruhov. Če se posumi na preobčutljivost na hrano,opravimo vbodne teste in pregled krvi na celokupna in specifična IgE protitelesa.

Če se dokaže preobčutljivost na pršico,je treba dosledno upoštevati navodila za odstranitev pršice v hišnem prahu. V primeru preobčutljivosti na živalsko dlako ali perje se je treba izogibati le-temu.

Ob izbruhihin poslabšanjih atopičnega dermatitisa v akutni fazi,ko koža rosi, svetujemo indiferentne obkladke s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo 2–3-krat dnevno,vendar ne več kot za 20 minut.

Zelo vneto kožo zdravimo z lokalnimi pripravki kortikosteroidnih krem nekaj dni. Pri otrocih moramo biti posebno previdni in uporabljamo samo nizkopotentne in zmernopotentnekortikosteroidnekreme zelo kratek čas.

Na vneti koži in le ob kratkotrajni uporabi lokalnih kortikosteroidnih sredstev je strah pred neželenimi stranskimi učinki odveč.

Blage in srednje hude izbruhe zdravimo z lokalnimi imunomodulatorji,ki zmanjšujejo izločanje vnetnih mediatorjev iz T limfocitov in drugih imunskih celic v koži.

Pimekrolimuskremo lahko uporabljamo od tretjega mesece starosti,tacrolimus mazilo pa od drugega leta starosti naprej.

Mažemo ju dvakrat dnevno na vneto kožo, in sicer že ob pojavu prvih znakov poslabšanja na koži. Stranskih učinkov do zdaj niso dokazali. Ob začetku uporabe koža lahko nekoliko peče. Dokazano je,da se ob redni uporabi zmanjša število okužb kože pri atopikih.

Proti srbenju se predpišejo sedativni antihistaminiki v sirupu ali tabletah.

Izogibati se je treba dražečim snovem v okolju,na primer volnenim in sintetičnim oblačilom in cigaretnemu dimu.

Treba je poskrbeti za zadostno vlago v bivalnih prostorih.

V primeru sekundarne okužbe predpišemo lokalni antibiotik,na primer fucidin ali mupirocin.

Če je prizadeta večja površina kože oziroma so pogosta poslabšanja,je potrebna hospitalizacija in sistemsko zdravljenje.

Pri otrocih atopikih, lahko tudi neatopikih, se v zimskem času pogosto pojavi pordela,luščeča in razpokana koža na blazinicah prstov nog in redkeje rok. Razvije se tako imenovana juvenilnapalmoplantarnadermatoza,ki nastane zaradi draženja kože zmokrimi nogavičkami in rokavičkami ali zaradi potenja zaradi nezračne obutve. Najpogosteje se pojavi omenjena težava okoli petega leta starosti, lahko tudi prej ali pozneje.

Pogosto se težave zamenjajo z glivičnim obolenjem stopal,kjer je koža razpokana med prsti in ne na konicah prstov.

Uporaba laserske tehnologije v dermatologiji

Uporaba laserske tehnologije v dermatologiji

Piše: Mateja Lisjak, dr.med., specialistka dermatovenerologije

 Laserji so naprave, ki sevajo ozek usmerjen snop svetlobe visoke energije ene same valovne dolžine.  LASER  je okrajšava za Light  Amplification by Stimulated Emission of Radiation.

Ker se svetlobna energija zbira v majhni točki v koži in drugih  tkivih, se razvije zelo visoka energija v tkivih,  kar lahko povzroči zelo hude in trajne posledice ob nepravilni uporabi in neustreznih indikacijah, zato laserske posege lahko opravljajo le zdravniki.

Med laiki se  nepravilno uporablja termin laser za večino terapevstkih in kozmetičnih  naprav, ki sevajo svetlobno energijo. V zadnjih letih se je na tržišču pojavilo precej naprav z IPL tehnologijo. IPL je okrajšava za Intensive  Pulsed  Light oz. slovensko intenzivna pulzirajoča svetloba. Za razliko od laserjev IPL naprave sevajo širši snop svetlobe širšega spektra valovnih dolžin v področju infrardečega spektra  vidne svetlobe, nižjih energij, zato so tudi potencialni stranski učinki manjši, prav tako tudi terapevtska učinkovitost. IPL torej ni LASER temveč laserski tehnologiji podobna tehnologija. IPL tehnologijo zato lahko uporabljajo tudi nezdravniki , napr. kozmetiki in laiki. Vsekakor pa je potrebna previdnost tudi pri uporabi IPL naprav. Prav tako pri uporabi IPL naprav lahko nastanejo opekline, še posebej, če je koža porjavela in pigmentne lise ter hipopigmentacije.

IPL tehnologija se uporablja predvsem za odstranjevanje prekomerne poraščenosti kože in manj za pomlajevanje kože obraza.

Laserje v grobem delimo na ablativne in neablativne laserje. Pri ablativnih laserjih se svetlobni žarek absorbira v molekulah vode v  koži in drugih tkivih in tako povzroči poškodbo celice.  Ablativni laserji se v dermatologiji  uporabljajo predvsem za pomlajevanje in odstranjevanje globljih gub kože, saj z ablativnimi laserji odstranimo  plasti kože različne debeline. Prav tako lahko odstranimo nekatere benigne kožne tumorozne spremembe in nekatere pigmentne spremembe.

Ablativni laserji se uporabljajo tudi za zmanjšanje vidnosti  brazgotin, predvsem drobnih atrofičnih brazgotin po aknah.

Čas okrevanja po posegu je daljši kot pri neablativnih laserjih, približno 2-3 tedne in tudi možnost neželjenih posledic je večja.

Neželjene posledice so ob strokovni uporabi redke. Lahko pride do okužb, nastanka pigmentnih lis in hipopigmentacij ter redko do brazgotinjenja.

Pogosteje se v dermatologiji uporabljajo neablativni laserji. Svetlobni žarek se absorbira predvsem v kožnem pigmentu melaninu in krvnem pigmentu  hemoglobinu, kar se uporablja v terapevtske namene.

Neablativne laserje uspešno uporabljamo pri trajnem odstranjevanju dlak. Učinkujejo le na lasne mešičke v fazi rasti las, t.i.anageni fazi, saj se takrat zarodne celice najhitreje delijo in tudi koncentracija melanina je največja, zato je potrebno več posegov  v razmaku 3-4 tedne za želeni učinek.  Absorbirana svetloba se pretvori v toplotno energijo in tako uniči lasni mešiček oz. folikel. Najlažje se odstranijo temne in debele dlake, precej težje svetlejše in tanjše. Sive, zelo svetle in rdeče dlake se zelo težko odstranijo, saj ne vsebujejo zadostno količino melanina. V primeru prekomerne poraščenosti kože je potrebno tudi  izključiti hormonske vzroke povečane rasti dlak.

Prav tako ne sme biti okolišnja koža porjavela, saj bi  se svetlobni žarek absorbiral v melaninu v koži in bi prišlo do nastanka opeklin. Temnejša je koža, večja je verjetnost nastanka opeklin.

Neablativni laserji se uspešno uporabljajo tudi za odstranjevanje drobnih  razširjenih žilic in žilnih tumorjev. Svetlobni žarek se absorbira v krvnem pigmentu hemoglobinu in povzroči zlepljenje žilne stene, ki se kasneje absorbira. Poseg je praktično neboleč, bolnik občuti lahko zbadanje in manjše pekoče bolečine. Po posegu je koža lahko rahlo pordela in vneta, kar preprečimo s hlajenjem s hladilnimi vrečkami  in nanašanjem hladilnih gelov takoj po posegu ( napr. gela z aloe vero). Takoj po posegu se oseba lahko vrne v vsakodnevne aktivnosti. Potrebna  je stroga zaščita pred UV žarki v sončni svetlobi vsaj še tri tedne po posegu.

Omenjeni laserski posegi se najpogosteje uporabljajo za odstranjevanje drobnih razširjenih žilic na obrazu  in rozaceje ter manjših krčnih žil na spodnjih okončinah, s premerom do največ 4 mm. V primeru odstranjevanja krčnih žil se svetuje tudi uporaba kompresijskih nogavic.

 

Neablativni laserji se uspešno uporabljajo tudi za neinvazivno pomlajevanje kože. Povzročajo termične poškodbe dermisa in s tem spodbudijo reparativne mehanizme v koži. Stimulirajo delovanje fibroblastov in s tem tvorbo novega kolagena in elastina. Za optimalen učinek je običajno potrebnih 3-6 posegov v razmaku 2-4 tedne. Proces obnove kože se nato  nadaljuje v koži še 6- 12 mesecev po zadnjem posegu.

Stranskih učinkov ob strokovni uporabi neablativnih  laserjev za pomlajevanje kože  praktično ni, le prehodna pordelost in oteklina  kože ter  pekoči občutki. Koža lahko tudi srbi. Oseba se lahko vrne v vsakodnevne aktivnosti takoj po posegu, zato spada pomlajevanje kože  z neablativnimi laserji med t. i. lunch time metode pomlajevanja.

Učinkovitost neablativnih laserjev se preiskuša v praksi tudi za druge indikacije v dermatologiji, napr za zdravljenje vnetnih aken in glivičnih okužb nohtov.

Poleg kirurških metod so laserjih z določeno valovno dolžino tudi učinkovit način odstranjevanja tetovaž.

Laserskih posegov se ne sme opravljati na koži, ki je vneta iz kakršnihkoli vzrokov in v primeru okužb. Če ima oseba pogosto herpetične okužbe, se ji dan  pred posegom predpiše protivirusno zdravilo, še posebej, če se poseg opravlja na obrazu.

Laserskih posegov ne opravljamo, če ima oseba nerealna pričakovanja in če je bila pred posegom izpostavljena UV žarkom v sončni svetlobi ali solariju.

Posebna previdnost je potrebna pri posegih na obrazu, če je bil opravljen permanentni make up, saj se laserski žarek lahko absorbira v pigmentih permanentnega make up-a in se le-ta odstrani. Ob posegih na koži s piercingom lahko pride do opeklin.

Če oseba uživa zdravila, ki povzročajo fotosenzitivnost, ne opravljamo laserskih posegov. Med fotosenzitivna zdravila spadajo retinoidi ( zdravila za zdravljenje aken), antibiotiki iz skupine tetraciklinov, nekateri antidepresivi,nekateri citostatiki in antihistaminiki. Odsvetuje se tudi uživanje zdravilnih pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko.

Laserskih posegov se ne opravlja tudi pri osebah, ki so preobčutljive na sončno svetlobo  (imajo »alergijo na sonce«), prebolevajo težje okužbe ali sistemske bolezni veziva( napr. lupus).

Laserskih posegov ne opravljamo v nosečnosti. Previdnost je potrebna tudi pri osebah z večjim številom znamenj, še posebej atipičnih znamenj.

Laserski posegi ne povzročajo kožnega raka, saj je valovna dolžina laserjev in IPL naprav večinoma znotraj  infrardečega  spektra vidne svetlobe,  kancerogenezo pa stimulirajo UVB in UVA žarki.

 

Če koža ni poškodovana, se lahko nanese lahen make up po laserskem posegu.

Preden laiki uporabijo IPL naprave, se svetuje posvet z zdravnikom.

Laserska tehnologija je torej  vse bolj uporabljena metoda v dermatologiji. Študije in izkušnje pri delu z bolniki bodo verjetno v prihodnosti pokazale nove možnosti zdravljenja s svetlobno energijo, ki je učinkovita metoda zdravljenja z malo neželjenimi učinki, če je uporabljena strokovno in ob ustreznih indikacijah.

O NAS

Smo dermatološki center z 18 let izkušnjami, nešteto zadovoljnimi strankami in vrhunskim zdravniškim osebjem. Vabimo vas, da se oglasite pri nas in se naročite za podroben pregled.

KONTAKT

Tbilisijska 59, 1000 Ljubljana

031 701 774

info@medilase.si

www.medilase.si

DELOVNI ČAS

ponedeljek
9:00 - 12:00

torek, četrtek in petek
13:00 - 20:00

DERMATOLOGIJA ob sredah - ostale dni po naročanju